Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada sprejela nacionalni reformni program

Ljubljana, 12. april 2018 – Vlada je danes sprejela Nacionalni reformni program 2018, ki ga mora Evropski komisiji poslati do 15. aprila. Vlada bo program poslala tudi Ekonomsko socialnemu svetu in v državni zbor.

Nacionalni reformni program je letni dokument vsake države članice EU, v katerem so navedeni ukrepi za doseganje glavnih ciljev Strategije Evropa 2020 ter načrtovane prednostne naloge. Predstavlja ključno obveznost države v procesu evropskega semestra.

 

Evropska komisija je novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Komisija v pregledu poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja pri treh prednostnih področjih ekonomske politike – spodbujanju naložb, izvajanju strukturnih reform in zagotavljanju odgovornih fiskalnih politik.

 

Februarja letos je komisija sprejela poročilo o državi in poglobljen pregled za Slovenijo za preteklo leto. Komisija ugotavlja, da Slovenija po šestih letih nima več makroekonomskih neravnovesij. Ključni poudarki so, da se javni dolg zmanjšuje, investicije rastejo, okrepljen je bančni sektor in gospodarstvo je manj zadolženo, na trgu dela pa se nadaljujejo pozitivna gibanja.

 

Pozitivne ocene potrjujejo dosedanje delo in pozitivne učinke izpeljanih reform in ukrepov v zadnjih letih. Gospodarske razmere v Sloveniji se izboljšujejo od leta 2014. V začetku leta 2017 je bruto domači proizvod dosegel predkrizno raven. Z letom 2016 se je začela zmanjševati tudi vrzel v gospodarski razvitosti Slovenije glede na povprečje EU, merjeni z bruto domačim proizvodom na prebivalca v standardih kupne moči. Gospodarska rast je vedno bolj široko osnovana. Tuje povpraševanje je s hkratnim izboljšanjem konkurenčnosti izvoznikov omogočilo razmeroma visoko rast izvoza. V domačem okolju se je v tem obdobju znatno zmanjšala negotovost, k čemur so pomembno prispevali ukrepi ekonomske politike, zlasti sanacija bančnega sistema in postopno izpolnjevanje zavez na fiskalnem področju, kar je izboljšalo percepcijo Slovenije na finančnih trgih. Potrošnja gospodinjstev raste že od konca leta 2013, spodbujajo jo ugodna gibanja na trgu dela in visoko zaupanje potrošnikov. Predvsem v letu 2017 pa so se vidneje povečale tudi investicije v osnovna sredstva, ki so v predhodnih letih precej nihale zaradi dinamike črpanja EU sredstev ob izteku prejšnje finančne perspektive. Investicije v opremo in stroje rastejo že od leta 2014, sredi leta 2016 so začele oživljati tudi investicije v stanovanja, ki so se v krizi zmanjšale za skoraj 60 %.

 

Ključni cilj tudi prihodnje ekonomske politike države mora ostati zagotavljanje pogojev za ohranjanje vzdržne gospodarske rasti, brez pregrevanja, s posebnim poudarkom na ukrepih, ki zagotavljajo zviševanje dodane vrednosti na zaposlenega. S tem pristopom se lahko zagotovi dokončanje procesa postopne javnofinančne konsolidacije, ustvari pogoje in fiskalni prostor za povečanje odpornosti in absorpcijske moči gospodarstva za blaženje učinkov naslednjega  obrata v gospodarskem ciklu. Ob tem je potrebno načrtovati nadaljnje ukrepe za transparentnost javnih financ in za učinkovito oziroma k merljivim ciljem usmerjeno porabo javnih sredstev. Ti ukrepi, skupaj s pravočasno prenovo pokojninskega sistema ter čimprejšnjo reformo zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe,  naslovijo ključne dolgoročne javnofinančne izzive zaradi staranja prebivalstva. 

 

Ključni ukrepi prihodnje ekonomske politike države bi po mnenju vlade zato morali biti usmerjeni v štiri prioritetna področja v skladu s strategijo razvoja Slovenije:

1. nadaljnje izboljšanje slovenskega poslovnega okolja za zagotavljanje večje konkurenčnosti v podporo v izvoz usmerjenega odprtega gospodarstva;
2. določitev prioritetnih področij za javne investicije, ki se financirajo iz domačih proračunskih in evropskih sredstev, in prioritetnih področij za podporo zasebnim investicijam;
3. odpravljanje neskladij med rezultati izobraževalnega sistema in potrebami gospodarstva ter okrepitev vlaganj v razvoj, raziskave ter inovacije v skladu s Strategijo spretnosti;
4. oblikovanje ustreznih politik na področju trga dela, vključno s ciljno usmerjeno politiko za mlade in starejše.

 

Odnosi z javnostmi