Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 175. seji vlade

Ljubljana, 5. april 2018 – Vlada je na današnji seji s področja ministrstva za finance med drugim odgovorila na dve poslanki vprašanji, sprejela poročilo o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna ter stališče k predlogu evropskih uredb.

Vlada se je opredelila do tožbe Evropske komisije zaradi neprenesene direktive o revidiranju

Vlada je na današnji seji sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku pred sodiščem EU zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos EU zakonodaje o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze v slovenski pravni red.

Vlada se je seznanila s tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi ugotovitve, da Slovenija najpozneje do 17. junija 2016 ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2014/56/EU v slovenski pravni red. Vlada se je seznanila tudi z zahtevo Evropske komisije, da Sodišče Evropske unije Sloveniji naloži plačilo denarne kazni v znesku 7.986,60 evra na dan, šteto od dneva razglasitve sodbe. Evropska komisije zahteva tudi, da Sodišče Evropske unije Sloveniji naloži plačilo stroškov postopka.

Slovenija bo na Sodišče Evropske unije vložila odgovor na tožbo, v katerem bo navedla ukrepe, ki jih je sprejela z namenom izpolnitve obveznosti iz 2. člena direktive in ukrepe, s katerimi bo zagotovila sprejem zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos manjkajočih določb direktive. Slovenija bo ugovarjala tudi višini koeficienta resnosti kršitve.

V odgovoru na tožbo bo Slovenija zastopala stališče, da je del določb direktive že prenesla v svoj pravni red z zakonom o revidiranju, del z uredbo o izvajanju evropske uredbe o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa, del pa z zakonom o gospodarskih družbah. Del določb pa bo prenesenih še v okviru predvidene spremembe zakona o revidiranju. Slovenija bo poudarila tudi, da se na podlagi veljavnega zakona o revidiranju kot obvezna uporabljajo tudi pravila mednarodnih standardov revidiranja in druga pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.

Slovenija si je prizadevala za popoln prenos določb direktive s sprejemom novega zakona o revidiranju in ocenjevanju vrednosti ter nato s spremembami in dopolnitvami zakona o revidiranju. Besedilo slednjega je vlada določila v začetku novembra 2017, na 155. redni seji. S sprejemom sprememb in dopolnitev zakona o revidiranju bodo izpolnjene vse obveznosti Slovenije, povezane s prenosom omenjene direktive v slovenski pravni red.

 

Vlada odgovarja na vprašanje o Planet TV

Vlada je danes sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Vinka Gorenaka glede dogajanja na Planet TV.

Vlada z vidika svojih pristojnosti pojasnjuje, da zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) ureja upravljanje kapitalskih naložb države in poslovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Eden temeljnih namenov zakona je ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oz. ločitev politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države in drugih aktih upravljanja, ter morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje tudi vlada, ki državnemu zboru predlaga strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in člane nadzornega sveta SDH, sprejme letni načrt upravljanja kapitalskih naložb ter kot skupščina sprejme statut SDH in merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti, upoštevajoč tudi določilo ZSDH-1, po katerem »mora uresničevati pravice in pristojnosti ter izpolnjevati obveznosti in naloge v skladu s tem zakonom in akti upravljanja, ne da bi posegal v neodvisnost organov družb, predvsem pa ne sme posegati v posamezne poslovne in vodstvene odločitve«. Zakona o gospodarskih družbah namreč določa, da uprava (npr. Telekoma Slovenije) vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost (upoštevajoč pristojnosti nadzornega sveta in skupščine).

Glede na navedeno vlada pri vodenju posameznih poslov Telekoma Slovenije oz. njegove hčerinske družbe Antenna TV SL (Planet TV) nima nobenih zakonskih pristojnosti, zato poslancu iz tega vidika ne more podati odgovora.

SDH je v pisnem odzivu z dne 23. marec 2018 na vabilo seje komisije DZ za nadzor javnih financ pojasnil, da gre v primeru Telekoma Slovenije za javno delniško družbo in da SDH kot eden od delničarjev razpolaga zgolj s tistimi podatki, ki jih družba javno razkrije in ki so torej dostopni vsem delničarjem. Ne glede na to pa SDH seveda v vlogi večinskega lastnika kapitalske naložbe v družbi Telekom Slovenije pozorno spremlja njeno poslovanje in bo svoje odločitve, na podlagi pristojnosti ki jih ima, sprejemal v okviru skupščine.

 

Vlada odgovarja na poslansko vprašanje glede samozaložništva

Vlada je danes sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Vinka Gorenaka glede ureditve davčne zakonodaje s ciljem upoštevanja samozaložništva.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da se je državljan, ki ga v vprašanju izpostavlja poslanec Gorenak, v preteklem obdobju večkrat obrnil na ministrstvo za finance v zvezi z davčno obravnavo dohodkov, doseženih z izdajo knjig v samozaložbi, bodisi s formalnimi pritožbami v konkretnih davčnih postopkih bodisi z zahtevami za drugačno davčno obravnavo njegovega konkretnega primera, in sicer z utemeljevanjem, da se stroške za avtorstvo v samozaložbi lahko določi samo s cenitvijo na osnovi vrednosti avtorskih pol po normativih ASS ter da davčne zakonodaje za samozaložbo v Sloveniji še nimamo. Obračal se je tudi na druge institucije in resorje, npr. varuha človekovih pravic, predsednika države, ministrstvo za šolstvo in šport ter DZ oz. poslance, na podlagi česar je bila v letu 2011 tudi podana pisna poslanska pobuda ministru za finance za posebno davčno obravnavo samozaložbe.

Ministrstvo za finance je omenjenemu državljanu poskušalo na več načinov, pisno pa tudi ustno na sestankih, pojasniti način obdavčenja dohodkov fizičnih oseb in še posebej dohodkov, doseženih z izdajanjem knjig v samozaložbi. Formalne pritožbe v konkretnih postopkih pa so bile obravnavane v okviru predpisanih postopkov. Vse pobude in zaprosila za pojasnila drugih institucij in resorjev v zvezi s problematiko tega državljana so bila proučena in podani odgovori.

Dosedanja komunikacija omenjenega državljana na ravni ministrstva za finance in Finančne uprave RS kaže na to, da omenjeni državljan ne sprejema nikakršnega pojasnila in vztraja pri svojem stališču glede neupravičenosti obdavčitve, navkljub že tudi sodni presoji o ustreznosti obdavčitve za določena davčna leta. Prav tako ni pripravljen slediti nobenim priporočilom oz. nasvetom, ki so mu bili dani z namenom, da si uredi obravnavo dohodkov v skladu z veljavno davčno zakonodajo.

Proučen je bil tudi dopis ministrstva za izobraževanje, na katerega je ministrstvo za finance odgovorilo. Podan je bil celovit odgovor tako z vidika problematike konkretnega zavezanca kot tudi z vidika sistemske ureditve davčne obravnave dohodkov, doseženih z izdajo knjig v samozaložbi. Podano je bilo mnenje, da je veljavna ureditev obdavčitve dohodkov, doseženih z izdajo knjig v samozaložbi, ustrezna in da je z vidika obravnave posameznega zavezanca tudi pomembno, da zavezanec davčnemu organu ustrezno prijavi svoj davčni status.

Zakonske spremembe v smislu pobud omenjenega državljana niso predvidene, saj je davčna obravnava ustrezna in glede na naravo samozaložniške dejavnosti, primerjalno z drugimi dejavnostmi, ni mogoče ugotoviti objektivnih razlogov, na podlagi katerih bi bila samozaložniška dejavnost obravnavana drugače kot druge dejavnosti. Ob tem je treba poudariti tudi, da je po letu 2011 oz. z letom 2013 prišlo do pomembnih sprememb v davčni zakonodaji na segmentu določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Sistem določanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je bil prenovljen z namenom večje enostavnosti in predvidljivosti za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. V tem okviru so bili med drugim povečani normirani odhodki s 25 % doseženih prihodkov na 80 % doseženih prihodkov, povečani prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov ter opravljena izključitev iz sintetične obdavčitve na letni ravni s progresivno davčno lestvico. Vse navedeno je relevantno tudi za dohodke, dosežene z izdajo knjig v samozaložbi, oz. imajo tudi zavezanci s tovrstnimi dohodki možnost se pod določenimi pogoji odločiti za ugotavljanje davčne osnove na poenostavljen način.

 

Vlada sprejela poročilo o nadzoru nad porabo proračunskih sredstev       

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Poročilo Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od 1.7. do 31.12.2017.

Proračunska inšpekcija je v obdobju od 1.7. do 31.12.2017 z izdajo zapisnika zaključila 16 inšpekcijskih nadzorov.

V celotnem letu 2017 je proračunska inšpekcija izvedla 39 nadzorov, kar je za 7 več od načrtovanega (32). Večje število izvedenih inšpekcijskih nadzorov je predvsem posledica dejstva, da je bilo na podlagi prijav v letu 2017 načrtovanih 12 nadzorov, zaključenih pa 20. Od rednih nadzorov je bilo zaključenih 19, načrtovanih pa 20.

Na dan 31.12.2017 so v izvajanju trije inšpekcijski nadzori.

V obdobju od 1.7. do 31.12.2017 je bilo izvedenih 5 rednih nadzorov, od tega 3 (60%) pri neposrednih, 2 (40%) pa pri posrednih proračunskih uporabnikih. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 4 (80%) proračunskih uporabnikih. V celotnem letu 2017 je proračunska inšpekcija z izdajo zapisnika zaključila 19 rednih inšpekcijskih nadzorov, od tega 10 (53%) pri neposrednih, 9 (47%) pa pri posrednih proračunskih uporabnikih. Od 19 izvedenih rednih inšpekcijskih nadzorov je bil en načrtovan v letnem načrtu dela za leto 2016 in je bil uveden še v letu 2016, 18 nadzorov pa v letnem načrtu dela za leto 2017. Dva nadzora, ki sta bila načrtovana v letnem načrtu dela za leto 2017, sta bila začeta v letu 2017 in sta na dan 31.12.2017 še v izvajanju. V rednih inšpekcijskih nadzorih so bile nepravilnosti ugotovljene pri 11 (58%) proračunskih uporabnikih.

V obdobju od 1.7. do 31.12.2017 je proračunska inšpekcija prejela 33 prijav oziroma pobud za uvedbo inšpekcijskega nadzora, obravnavala pa jih je 26. Od 26 obravnavanih prijav je bilo 10 takšnih, na podlagi katerih je bil (ali še bo v letu 2018) uveden inšpekcijski nadzor, v 16 primerih pa je bilo ugotovljeno, da glede na vsebino sodijo v pristojnost drugih organov, katerim so bile odstopljene v reševanje, ali pa je bilo ugotovljeno, da ne obstajajo razlogi za uvedbo inšpekcijskega nadzora oziroma da vloge glede na vsebino niti ni mogoče obravnavati kot prijavo.

V celotnem letu 2017 je proračunska inšpekcija prejela 70 prijav, obravnavala pa 63.  Od 63 obravnavanih prijav je bilo 19 takšnih, na podlagi katerih je bil (ali še bo v letu 2018) uveden inšpekcijski nadzor, v 44 primerih pa je bilo ugotovljeno, da glede na vsebino sodijo v pristojnost drugih organov, katerim so bile odstopljene v reševanje, ali pa je bilo ugotovljeno, da ne obstajajo razlogi za uvedbo inšpekcijskega nadzora oziroma da vloge glede na vsebino niti ni mogoče obravnavati kot prijavo. Na dan 31.12.2017 je 7 prijav še v obravnavi. 

V obdobju od 1.7. do 31.12.2017 je proračunska inšpekcija na podlagi prijav in pobud, od katerih so bile nekatere prejete še v prvem polletju leta 2017, uvedla 11 inšpekcijskih nadzorov, od tega 3 (27%) pri neposrednih, 8 (73%) pa pri posrednih proračunskih uporabnikih. Nepravilnosti so bile ugotovljene v 8 (73%) nadzorih, uvedenih na podlagi prijav.

V celotnem letu 2017 je proračunska inšpekcija na podlagi prijav in pobud izvedla 20 nadzorov, od tega 8 (40%) pri neposrednih, 12 (60%) pa pri posrednih proračunskih uporabnikih. Nepravilnosti so bile ugotovljene v 13 (65%) nadzorih, uvedenih na podlagi prijav. 

V letnem načrtu dela za leto 2017 je proračunska inšpekcija načrtovala 12 nadzorov na podlagi prijav in pobud. Dejansko število nadzorov na podlagi prijav je bilo za 8 (67%) večje od načrtovanega. Razlog za večje število nadzorov na podlagi prijav je v tem, da števila prijav, na podlagi katerih bo v posameznem letu potrebno uvesti inšpekcijski nadzor, in obsega oziroma trajanja teh nadzorov ni mogoče vnaprej natančno predvideti. Poleg tega pa je proračunska inšpekcija v letu 2017 zaključila 4 nadzore, ki so bili uvedeni na podlagi prijav še v letu 2016. 

 

Vlada sprejela stališče glede Uredbe EU o obdelavi podatkov na področju carinjenja      

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije - 6235/18.

Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije.

 

Odnosi z javnostmi