Skoči na vsebino

NOVICA

Za vlado glede predloga dopolnitev ustavnega zakona ključno mnenje ustavne komisije

Ljubljana, 26. marec 2018 - Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o predlogu za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada podpira sam cilj predloga ustavnega zakona, vendar poudarja, da morajo biti sredstva za dosego tega cilja skladna z ustavo, mednarodnim pravom in pravnim redom EU. Poleg tega vlada izpostavlja, da bo glede urejanja materije v ustavnem zakonu in glede posameznih rešitev ključno strokovno stališče ustavne komisije državnega zbora. Če bo ta ocenila, da je predlog ustavnega zakona sistemsko najprimernejši pristop, bo treba vsebino predloga po mnenju vlade dodelati.

Predlagatelji želijo ustavni zakon dopolniti zato, da bi določili postopanje slovenskih bank in državnih organov pri zagotavljanju spoštovanja sporazuma o vprašanjih nasledstva in memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado. Dopolniti ga želijo tudi zato, da bi zagotovili povrnitev škode slovenskim bankam, ki nastaja ali bo nastala zaradi postopanja Hrvaške in njenih sodišč, ki so v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom o soglasju med vladama. 


Vlada pozdravlja namene in cilje predloga, zlasti cilj zaščititi vrednost državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v Novi Ljubljanski banki (NLB). Ta je ogrožena zaradi izdajanja in izvrševanja sodnih odločb hrvaških sodišč, ki pomenijo kršitev veljavnih mednarodnih sporazumov. Vlada tako soglaša z vsemi ukrepi, ki bi zaščitili vrednost državnega premoženja, vendar pa morajo biti ti skladni z ustavo, mednarodnim pravom in pravnim redom EU. Vlada zato predlaga, naj ustavna komisija najprej zavzame strokovno stališče glede urejanja te materije v predlogu ustavnega zakona, kakor tudi stališče do posameznih določb predloga ustavnega zakona in vprašanj, ki se porajajo s tem v zvezi.


Cilj, ki ga zasledujejo predlagatelji, po mnenju vlade z zakonskim predlogom v trenutni obliki ne bo v celoti dosežen. Predlog ustavnega zakona namreč ne daje dejanske zaščite državnemu premoženju v obliki kapitalske naložbe v NLB, ki bi jo bilo treba vzpostaviti za primer, če bi kljub vsemu prišlo do prisilnih izterjav. Z drugimi besedami, sprejeti je treba ukrepe, ki ščitijo vrednost kapitalske naložbe države v NLB in zagotovijo, da lahko država kot lastnik uživa vsa upravičenja tega premoženja. Zaščita mora biti namreč pripoznana kot učinkovita s strani potencialnih kupcev v predvidenem privatizacijskem postopku ter kot ustrezna z vidika regulatorja banke, to je Evropske centralne banke. Vlada zato meni, da bi bilo treba za dosego učinkovite zaščite državnega premoženja sprejeti še druge ukrepe.


Pri odločanju o načinu, kako doseči zadani cilj, vlada ocenjuje, da mora Slovenija z izbrano potjo slediti obstoječim stališčem, na katerih vztraja v odprtih postopkih pred mednarodnimi sodišči. Slovenija od nekdaj trdno stoji na stališču, da je slovenski ustavni zakon Ljubljansko banko razdelil na dve povsem ločeni banki: LB in NLB. Obe novoustanovljeni banki sta začeli z izterjavo terjatev t. i. stare Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodišči. Trdno stališče Slovenije je, da hrvaška sodišča arbitrarno in nedosledno uporabljajo in razlagajo ustavni zakon in s tem bankama priznavajo pasivno oz. odrekajo aktivno legitimacijo, izključno v skladu s hrvaškimi (političnimi) interesi.


Če bo kljub pomislekom vlade ocenjeno, zlasti s strani ustavne komisije, da je sprememba osamosvojitvenega akta tudi sistemsko zares najprimernejša pot za preprečitev škode, ki nastaja zaradi kršitev sklenjenih mednarodnih pogodb s strani Hrvaške, je vlada pripravljena konstruktivno sodelovati v nadaljnjih postopkih iskanja najprimernejših rešitev za dodelavo predloga ustavnega zakona in bo tekom postopka po potrebi še dopolnila svoja stališča.


Vlada, kot omenjeno, podpira sam cilj predloga ustavnega zakona, vendar morajo biti sredstva za dosego tega cilja skladna z ustavo, mednarodnim pravom in pravnim redom EU. Konkretne rešitve je treba po mnenju vlade oblikovati tako, da ne bo vzpostavljen dvom v dosedanje jasno stališče vlade in ostalih institucij glede tovrstnih sodb hrvaških sodišč. Doseganje zastavljenih ciljev ob upoštevanju slovenskih interesov mora biti zagotovljeno tudi v drugih postopkih, ki so že v teku.


Vlada je v mnenju navedla tudi konkretnejša strokovna vprašanja, glede katerih bo po njenem mnenju potrebno opraviti nadaljnji razmislek. Vlada se med drugim sprašuje, ali so predlagane rešitve v enem od temeljnih aktov slovenske državnosti izvedljive, ne da bi ogrozili druge nacionalne interese na področju reševanja nasledstvenih vprašanj. Po oceni vlade je ključno, da se na ustrezen način utrdi dosedanje stališče, da so prenesene devizne vloge skupna obveznost vseh držav naslednic ter da NLB ni univerzalna pravna naslednica Ljubljanske banke in zato ne odgovarja za nobeno terjatev, ki bi ji bila naložena v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami.


Vladi se med drugim zastavlja tudi vprašanje, ali bi bila predlagana ureditev, v skladu s katero bi Finančni upravi RS naložili, da škodo, ki bi jo utrpela NLB, v višini restitucijskega zahtevka izterja od hrvaških družb v večinski državni lasti, skladna s temeljnimi načeli korporacijskega prava, ustavo in protokolom h konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin. Zastavlja se tudi vprašanje, ali bi bil predlog izterjave praktično izvedljiv in učinkovit.

 

Odnosi z javnostmi