Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 173. seji vlade

Ljubljana, 21. marec 2018 - Vlada je na današnji seji med drugim seznanila s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2018 in ga bo posredovala Ekonomsko socialnemu svetu ter državnemu zboru. Kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank je odločila tudi, da Družba za upravljanje terjatev bank svoj celotni delež v družbi KOTO ne proda na trgu, ampak ga odplačno prenese v last države proti plačilu denarnega zneska v višini ocenjene tržne vrednosti poslovnega deleža. Sprejela je tudi stališče, da Slovenija podpira krepitev vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), ki bi s pomembnimi novimi pristojnostmi moral postati eden ključnih gradnikov institucionalne arhitekture poglobljene EMU.

Vlada seznanjena s prvim osnutkom nacionalnega reformnega programa

 

Vlada se je seznanila s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2018 in ga bo posredovala Ekonomsko socialnemu svetu ter državnemu zboru.

 

Nacionalni reformni program je del Evropskega semestra in odgovarja na določene izzive ter priporočila Evropske komisije. Letošnji dokument zajema poročilo o doseganju specifičnih priporočil in ukrepih za doseganje glavnih ciljev Strategije EU 2020 ter odgovore na izzive identificirane v poročilu o državi. Dokument se tako osredotoča na poročanje o ukrepih, ki so bili že izvedeni in na tiste, ki so trenutno v teku. Prvi osnutek je bil pripravljen na podlagi poslanih prispevkov s strani vseh relevantnih ministrstev ter usklajevanj s socialnimi partnerji.

 

Vlada odločila o odplačnem prenosu celotnega deleža družbe KOTO na državo

 

Vlada je kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank odločila, da Družba za upravljanje terjatev bank svoj celotni delež v družbi KOTO ne proda na trgu, ampak ga odplačno prenese v last države proti plačilu denarnega zneska v višini ocenjene tržne vrednosti poslovnega deleža.

 

Vlada se je 27. julija 2017 seznanila s poročilom delovne skupine za oceno primernosti ureditve javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. ter istočasno ministrstvu za finance naložila, da izvede postopke za odplačni prenos družbe KOTO na državo.

 

V primeru pojava bolezni živali je hitro in učinkovito odstranjevanje poginulih živali izjemnega pomena. Če je bolezen živali hitro prenosljiva ali povzroča bolezni tudi pri ljudeh (zoonoze), je potrebno zagotoviti odstranjevanje na predpisan način, ki je po Uredbi 1069/2009/ES odstranjevanje v kafileriji (mesna kostna moka), sicer pa zakopavanje in sežiganje trupel živali. Zagotovitev obrata v Sloveniji in ohranitev tovrstne dejavnosti na območju Slovenije je zato pomemben dejavnik z vidika varovanja zdravja ljudi in varstva okolja ter gospodarske povezave s kmetijstvom in živilsko predelovalno industrijo. Pomen regulacije izvajanja javne službe pri zbiranju in odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov je v preprečevanju in zatiranju bolezni živali, preprečevanju prenosa bolezni na ljudi in varovanju okolja ter nemoteni dejavnosti gospodarske dejavnosti živilske industrije.

 

Vlada kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank je odločila, da celoten delež v družbi KOTO odplačno prenese v last države, proti plačilu denarnega zneska v višini ocenjene tržne vrednosti poslovnega deleža, ki ga je ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Ocenjena tržna vrednost pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij za nakup 66,23 % poslovnega deleža je v razponu med 1,58 milijona evrov in 2,85 milijona evrov. Kakšna bo dejanska vrednost za poslovni delež pa je odvisno od izpolnitve pogodbenih zavez, ki jih je družba KOTO dala bankam.

 

V postopku nakupa poslovnega deleža družbe KOTO bo država torej od Družbe za upravljanje terjatev bank odkupila 66,23 % delež, s čimer bo pripadajoči delež glasovalnih pravic države znašal 93,69 %.

 

Skupščinski sklep, s katerim se poseže v poslovodenje DUTB je namenjen zasledovanju širšega javnega interesa, ki v tem primeru prevlada nad cilji, h katerim je usmerjeno delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank in na njem temelječih smernicah.

 

Slovenija podpira krepitev vloge Evropskega mehanizma za stabilnost

 

Vlada je sprejela stališče, da Slovenija podpira krepitev vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), ki bi s pomembnimi novimi pristojnostmi moral postati eden ključnih gradnikov institucionalne arhitekture poglobljene EMU.

 

Slovenija podpira povečanje pristojnosti sedanjega EMS v delu, ki se nanaša na krizno upravljanje, neposredno dokapitalizacijo kreditnih institucij ter kreditno linijo ali jamstvo za Enotni odbor za reševanje. Slovenija ocenjuje, da mora razprava o reformi ESM zajeti tudi celovit pregled instrumentov, ki naj bi jih imel na voljo. Pri presoji tistih, ki jih ima ESM že na voljo, bi moral biti ključen kriterij njihova smotrnost in ne, ali so bili doslej že uporabljeni. Po mnenju Slovenije bo moral imeti ESM za delo pri oblikovanju morebitnih programov pomoči zadosten dostop do informacij o gospodarstvih evro območja, hkrati pa je Slovenija previdna glede vloge nove institucije pri nadzoru ekonomskih politik EU, kjer so v pogodbi o delovanju EU jasno določene pristojnosti Evropske komisije. Tu je potrebno zagotoviti, da bo prišlo do dopolnjevanja, sinergij in sodelovanja med Evropsko komisijo ter novo institucijo.

 

Glede samega predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada (EDS) je Slovenija zadržana do ustrezne pravne podlage. Slovenija se strinja, da bi morala biti v dolgoročni viziji nova institucija ustrezno umeščena v pravni okvir EU, zelo verjetno na podoben način kot Evropska investicijska banka. Razumevanje Slovenije je, da bi ob predlagani pravni podlagi EDS imel enak status kot agencije, kar pa za status tako pomembne institucije po našem mnenju ne bi bilo dovolj. Zaenkrat se nam torej zdi primernejša oblika ohranitev institucije v okviru meddržavnega sporazuma, vendar podpiramo razprave o tej vsebini med vsemi državami članicami.

 

Slovenija je zadržana tudi do spremembe načina sprejemanja pomembnih odločitev, kjer ni več predvideno nujno soglasje v vseh primerih. Za odločitev za sprejem finančne pomoči državi članici v težavah denimo ne bi bilo več potrebno soglasje, temveč bi bila tovrstna odločitev po predlogu Evropske komisije sprejeta z okrepljeno kvalificirano večino (85% oddanih glasov). Pomisleke, ki jih imamo želimo bolj natančno preučiti ter pridobiti dodatna pojasnila s strani Evropske komisije, kako bodo spremembe vplivale na nadzor ekonomskih politik in postopek odločanja.

 

Vlada o četrtem poročilu projektnega sveta za pripravo nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin

 

Vlada se je seznanila s četrtim poročilom projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin. Poročilo se nanaša na obdobje od 1. julija 2017 do 31. decembra 2017, v katerem se je projektni svet sestal na treh sejah.

 

Četrto poročilo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz poročila za obdobje od 1. julija 2017 do 31. decembra 2017 in programa aktivnosti za posodobitev sistema vrednotenja in obdavčitve nepremičnin v letih 2018/19.

 

V obdobju, ki ga zajema četrto poročilo, so bili sprejeti pomembni zakoni za posodobitev sistema vrednotenja in obdavčitve, in sicer nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ter nov zakon o urejanju prostora. V obravnavo v DZ je bila poslana tudi novela zakona o evidentiranju nepremičnin, v pripravi pa je tudi nov zakon, ki bo celovito posodobil evidentiranje. V tem času je bil sprejet tudi zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, ki bo omogočil evidentiranje dejanskega stanja. Nov zakon, ki bo urejal obdavčitev nepremičnin, v mandatu te vlade ne bo oblikovan.

 

Glede izvajanja drugega cikla množičnega vrednotenja projektni svet v poročilu poroča o izvedeni indeksaciji vrednosti v začetku leta 2018 ter o aktivnostih, ki jih geodetska uprava že izvaja za namene novega cikla vrednotenja.

 

Posebno poglavje je namenjeno pregledu napredka pri zagotavljanju podatkov za vrednotenje, predvsem podatkov o stavbah, dejanski rabi zemljišč, namenski rabi prostora ter podatkov o lastnikih in upravljavcih nepremičnin.

 

Glede na vedno bolj perečo problematiko obstoječega sistema obdavčitve nepremičnin projektni svet v poročilu poroča tudi o aktivnostih za izboljšanje izvajanja sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017.

 

V drugem delu poročila je predstavljen program aktivnosti za naprej, tako na področju priprave predpisov kot na področju zagotavljanja podatkov o nepremičninah.

 

Predstavljena je časovnica za pripravo in uveljavitev podzakonskih aktov za nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za zakon o urejanju prostora in novelo zakona o evidentiranju nepremičnin. Predstavljena so tudi izhodišča za nov zakon o katastru nepremičnin ter časovnica sprejemanja, uveljavitve in rokov za zagotovitev podatkov na podlagi zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture. Na kratko so tudi predstavljene aktivnosti, vezane na pripravo novega zakona o davku na nepremičnine. Predstavljene so tudi prihodnje aktivnosti in njihova časovnica na podlagi novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

 

Obsežnejše poglavje je namenjeno predstavitvi bodočih aktivnosti za izboljšanje in izpopolnitev podatkov o nepremičninah v javnih evidencah. Na podlagi gradiv se ugotavlja, da bodo za drugi cikel množičnega vrednotenja na razpolago bolj kakovostni in popolni podatki o podrobnejši namenski rabi prostora, pa tudi podatki o dejanski rabi vodnih zemljišč, glede na zakonske roke pa ne bo na razpolago podatkov o javnih cestah in železnici. Prav tako za drugi cikel vrednotenja še ni predvidena uporaba podatkov o dejanski rabi pozidanih zemljišč in podatkov o razvojni stopnji stavbnih zemljišč. Oba navedena podatka bosta pomembno prispevala k večji kakovosti vrednotenja stavbnih zemljišč šele v tretjem ciklu vrednotenja po letu 2021.

 

Vlada o oceni tveganja za pranje denarja pri prirejanju klasičnih iger na srečo

 

Vlada se je seznanila s poročilom o oceni tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo. Ta ocena je pokazala, da je tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo v Sloveniji nizko, zato je v poročilu predlagano, da vlada z uredbo prireditelje klasičnih iger na srečo v celoti ali delno izvzame iz izvajanja ukrepov po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1).

 

Finančna uprava RS je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja v skladu z ZPPDFT-1 izvedla oceno tveganja in pripravila poročilo o oceni tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo.

 

V poročilu je bilo ugotovljeno, da dejavnost prirejanja klasičnih iger na srečo ni prepuščena svobodni gospodarski iniciativi in da je v Sloveniji zelo strogo regulirana s specialno zakonodajo, posredno pa tudi z zakonodajo o obdavčenju.

 

Občasno lahko klasične igre na srečo v zelo omejenem obsegu prirejajo le neprofitne humanitarne organizacije in društva. Tako pridobljena sredstva pa morajo uporabiti izključno za namen, za katerega so ustanovljene v skladu s področno zakonodajo.

 

Trajna prireditelja sta s strani koncendenta pred dodelitvijo oz. podaljšanjem koncesije za prirejanje posamezne klasične igre na srečo podrobno pregledana in preverjena ter s tem zaupanja vredna subjekta.

 

Lastniška struktura trajnih prirediteljev klasičnih iger na srečo je jasna in transparentna. Prireditelj mora imeti dvotirno upravljanje, v nadzorni svet pa vlada imenuje enega člana.

 

Vsaka klasična igra na srečo, ki se trajno prireja, se lahko prireja le na podlagi koncesije, ki jo dodeli vlada, koncesijsko pogodbo s prirediteljem pa sklene minister, pristojen za finance.

 

Posamezna klasična igra na srečo se lahko trajno prireja le po pravilih in tehnološkem postopku, ki ju potrdi nadzorni organ in ju brez soglasja nadzornega organa prireditelj ne sme spreminjati.

 

Kot spletna igra na srečo se lahko prireja le tista klasična igra na srečo, za katero je tako določeno v koncesijski pogodbi.

 

Dobitnik dobitka, katerega vrednost je enaka ali večja od 300 evrov, se mora zaradi zavezanosti za plačilo davka na dobitek pri klasičnih igrah na srečo ob prevzemu dobitka tako občasnemu kot tudi trajnemu prireditelju osebno identificirati in mu dati najmanj naslednje osebne podatke: ime in priimek, naslov in občino stalnega bivališča ter davčno številko. To pomeni, da so že na podlagi zakona o obdavčenju vsi igralci identificirani pri bistveno nižjem znesku, kot je ta predpisan v ZPPDFT-1.

 

Gotovinske in brezgotovinske transakcije, ki se izvajajo pri vplačilih oz. nakupu srečke, so nizke in ne presegajo 2000 evrov. Dobitki, katerih vrednost je 2000 evrov ali več, se izplačujejo na transakcijski račun dobitnika, odprtega pri poslovnih bankah. Gotovinskega izplačila oz. izplačila s čekom so le izjemoma možna ob predhodni identifikaciji na sedežu prireditelja.

 

Število možnih igranih kombinacij je praviloma zelo veliko, s čimer je omejena tudi razumna vrednost vplačila. Verjetnost zadeti dobitek je pri večini iger zelo majhna.

 

Športne stave imajo vgrajene mehanizme kontrole in razne omejitve. Stavni dogodki, ki so uvrščeni na stavno listo, so med drugim podprti tudi z nadzornimi programski orodji.

 

Pri spletnem prirejanju klasičnih iger na srečo je dovoljeno igranje le prek igralnega računa. Igralec ima pri prireditelju lahko odprt le en igralni račun. Prenakazila sredstev med posameznimi igralci oz. igralnimi računi niso možna, prav tako igralni račun igralcem ne omogoča izvajanja plačilnih storitev. Tako nakazila na igralni račun kot tudi nakazila iz igralnega računa so omejena in podvržena kontrolam, ki onemogočajo zlorabo računa za namene pranja denarja in financiranja terorizma.

 

Na podlagi navedenega je zaradi vrste varovalk potencialno izvajanje pranja denarja ali financiranja terorizma v Sloveniji izjemno oteženo in zato klasične igre na srečo ne predstavljajo niti verjetnega niti realno možnega produkta, ki bi se ga lahko zlorabilo za pranje denarja in financiranje terorizma.

 

Ocena tveganja je na podlagi analize stanja pokazala, da je tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo v Sloveniji nizko, zato je v poročilu predlagano, da vlada z uredbo prireditelje klasičnih iger na srečo v celoti ali delno izvzame iz izvajanja ukrepov po ZPPDFT-1.

 

Prvi odstavek 173. člena ZPPDFT-1 določa, da vlada uredbo iz prvega odstavka 5. člena tega zakona sprejme najpozneje v šestih mesecih po seznanitvi s poročilom o oceni tveganja.

 

Vlada določila kvote pravic proračunske porabe

 

Vlada je določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od aprila do junija 2018 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Ti smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za drugo trimesečje letošnjega proračunskega leta potrdi vlada.

 

Ministrstvo za finance je v skladu z zakonom o javnih financah in pravilnikom o postopkih za izvrševanje državnega proračuna pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oz. kvote za drugo letošnje trimesečje.

 

Predlagana kvota za drugo letošnje trimesečje znaša 2,310 milijarde evrov, kar je 24 odstotkov vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb državnega proračuna za leto 2018.

 

Vlada sprejela mnenje o noveli zakona proti družbenikom izbrisanih družb      

 

Vlada je sprejela mnenje o predlogu zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki ga je državnemu zboru predložil poslanec Janko Veber.

 

Veber navaja, da predlagana ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi ZFPPod ali zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki na dan uveljavitve predloga zakona še niso končani in v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike tovrstne družbe (ali njihove pravne naslednike), naj bi se z dnem uveljavitve predloga zakona prekinili do dokončanja postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. 

 

Vlada v mnenju pojasnjuje, zakaj omenjenega predloga zakona ne podpira.

 

Vlada sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku zaradi nenotifikacije direktive s področja finančnih instrumentov     

 

Vlada je sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku zaradi nenotifikacije predpisov za prenos direktive v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi v pravni red Slovenije.

 

Slovenija bo določbe direktive v nacionalni pravni red v celoti prenesla z zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki je v postopku sprejemanja.

 

Predlog ZTFI-1 je bil od 28. 7. 2017 do 15. 9. 2017 v javni obravnavi, med katero smo s strani relevantnih deležnikov in nadzornih organov prejeli številne predloge njegovih sprememb in dopolnitev. Priprava potrebnih zakonodajnih sprememb je presegla načrtovani obseg in časovni okvir, saj je področje urejanja občutno širše od prvotno predvidenega. Z ZTFI-1 se bo namreč hkrati:

• prenesla direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov ter spremembi direktive 2002/92/ES in direktive 2011/61/EU,

• prenesla direktiva 2016/1034/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov,

• uredilo izvajanje uredbe 600/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in spremembi uredbe (EU) št. 648/2012,

• uredilo izvajanje uredbe 2016/1011/EU Evropskega parlamenta in Sveta o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter uredbe (EU) št. 596/2014, 

• prenesla direktiva 2017/593/EU,

• uredilo izvajanje številnih delegiranih aktov Komisije (EU), izdanih na podlagi navedenih direktiv oziroma uredb Evropskega parlamenta in Sveta, ter

• podrobneje uredil sistem jamstva za terjatve vlagateljev.
 
V skladu s časovnico sprejema predloga ZTFI-1, ki je bila navedena v odgovoru na uradni opomin Evropske komisije, smo do sedaj izvedli vse, v odgovoru napovedane, aktivnosti za prenos direktive 2017/593/EU. 6. 2. 2018 se je začel zakonodajni postopek, ki bo s sprejemom zakona predvidoma zaključen aprila 2018.
 
Z navedenim predpisom bodo določbe direktive 2017/593/EU v celoti prenesene v pravni red Slovenije.

 

Vlada sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku zaradi nenotifikacije direktive o trgih finančnih instrumentov     

 

Vlada je sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku zaradi nenotifikacije predpisov za prenos direktive o trgih finančnih instrumentov ter spremembi direktive 2002/92/ES in direktive 2011/61/EU ter direktive (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov v pravni red Slovenije.

 

Slovenija bo določbe direktive 2014/65/EU, spremenjene z direktivo 2016/1034/EU, v nacionalni pravni red prenesla z zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3C) in zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS-A), ki so v postopku sprejemanja.

 

Predlog ZTFI-1 je bil od 28. 7. 2017 do 15. 9. 2017 v javni obravnavi, med katero smo s strani relevantnih deležnikov in nadzornih organov prejeli številne predloge njegovih sprememb in dopolnitev. Priprava potrebnih zakonodajnih sprememb je presegla načrtovani obseg in časovni okvir, saj je področje urejanja občutno širše od prvotno predvidenega. Z zakonom se bo namreč hkrati:

• prenesla direktiva 2014/65/EU, spremenjena z direktivo 2016/1034/EU,

• uredilo izvajanje uredbe 600/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi uredbe (EU) št. 648/2012,

• uredilo izvajanje uredbe 2016/1011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter uredbe (EU) št. 596/2014, 

• prenesla delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi,

• uredilo izvajanje številnih delegiranih aktov Komisije (EU), izdanih na podlagi navedenih direktiv oziroma uredb Evropskega parlamenta in Sveta, ter

• podrobneje uredil sistem jamstva za terjatve vlagateljev.
 
Glede na to, da storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve (ki jih podrobneje ureja direktiva 2014/65/EU) lahko opravljajo tudi družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, je bilo potrebno za popolni prenos direktive 2014/65/EU predlagati še spremembe zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, saj se oba zakona sklicujeta na zakon o trgu finančnih instrumentov, ki bo s sprejetjem predloga ZTFI-1 prenehal veljati.
 
V skladu s časovnico sprejema predloga ZTFI-1, ki je bila navedena v odgovoru na uradni opomin Evropske komisije, smo do sedaj izvedli vse, v odgovoru napovedane, aktivnosti za prenos direktive 2017/593/EU. 6. 2. 2018 se je začel zakonodajni postopek, ki bo s sprejemom zakona predvidoma zaključen aprila 2018.
 
Z navedenimi predpisi bodo določbe direktive 2014/65/EU, spremenjene z direktivo 2016/1034/EU, v celoti prenesene v pravni red Slovenije.


Vlada sprejela odgovor na vprašanje glede sodbe sodišča o zlorabi prevladujočega položaja Telekoma      

 

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi s posledicami sodbe sodišča o zlorabi prevladujočega položaja državne družbe Telekom, zaradi katere mora ta plačati 261 milijonov evrov kazni.

 

Vlada Brezniku pojasnjuje, da zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) ureja upravljanje kapitalskih naložb države ter poslovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Eden temeljnih namenov zakona je ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države in drugih aktih upravljanja, ter morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje tudi vlada, ki državnemu zboru predlaga strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in člane nadzornega sveta SDH, sprejme letni načrt upravljanja kapitalskih naložb ter kot skupščina sprejme statut SDH in merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti, upoštevajoč tudi tretji odstavek 20. člena ZSDH-1, po katerem »mora uresničevati pravice in pristojnosti ter izpolnjevati obveznosti in naloge v skladu s tem zakonom in akti upravljanja, ne da bi posegal v neodvisnost organov družb, predvsem pa ne sme posegati v posamezne poslovne in vodstvene odločitve.« Prvi odstavek 265. člena zakona o gospodarskih družbah namreč določa, da uprava (npr. Telekoma Slovenije) vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost (upoštevajoč pristojnosti nadzornega sveta in skupščine).


Glede na navedeno vlada pri vodenju posameznih poslov družbe Telekom Slovenije nima nobenih zakonskih pristojnosti.

 

Odnosi z javnostmi