Skoči na vsebino

NOVICA

Veliko priznanje Sloveniji - Svet Evrope uradno zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe v zadevi Ališić

Ljubljana, 15. marec 2018 - Odbor ministrskih namestnikov Sveta Evrope v Strasbourgu je danes sprejel končno resolucijo, s katero je Svet Evrope tudi uradno zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić. Ta odločitev predstavlja veliko priznanje Sloveniji, da je v kratkem času sprejela vrsto ustreznih ukrepov, ki so omogočili polno izvršitev sodbe. Slovenija je tako znova izkazala svojo zavezanost spoštovanju načel mednarodnega prava in izpolnjevanju obveznosti iz sodb mednarodnih sodišč.

Prevzem jamstev za devizne vloge je sicer predmet Sporazuma o vprašanjih nasledstva, a ker se države naslednice SFRJ o delitvi tega bremena niso mogle dogovoriti in ker so države naslednice različno pristopile k poplačilu varčevalcev, so nekateri varčevalci ostali nepoplačani in so se obrnili na ESČP, kjer so tožili vse države naslednice. 

 

ESČP je leta 2014 v zadevi Ališić razsodilo, da je za poplačilo še nepoplačanih deviznih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu odgovorna Slovenija. Kljub precejšnjim finančnim posledicam za proračun je Slovenija z namenom izvršitve sodbe že leta 2015 sprejela poseben zakon, to je zakon o načinu izvršitve sodbe ESČP v zadevi Ališić, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb.

 

Odbor ministrskih namestnikov Sveta Evrope, ki skrbi za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP, je septembra 2015 ugotovil, da je slovenski zakon skladen s sodbo v zadevi Ališić. Prav tako je ESČP v dveh odločitvah (v zadevah Vehbije Hodžića in Stojana Zeljkovića proti Sloveniji) v letu 2017 ugotovilo, da slovenski zakon v celoti izpolnjuje vse kriterije (pogoje) iz sodbe ESČP v zadevi Ališić in zagotavlja učinkovito pravno varstvo zoper odločitve Sklada RS za nasledstvo, ki je pristojen za odločanje o zahtevkih za izplačilo starih deviznih vlog.

 

Sekretariat Sveta Evrope je slovensko izvrševanje sodbe v zadevi Ališić ob več priložnostih označil kot zgledno in ocenil, da velja za vzorčni model izvrševanja sodb ESČP. Na podlagi  svoje ocene o izvrševanju sodbe je pripravil predlog končne resolucije, s katero se tudi uradno zaključi nadzor Sveta Evrope nad izvrševanjem sodbe.

 

Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj, ki je vodil slovensko delegacijo, je v današnjem nastopu poudaril dosledno izvrševanje sodbe s strani Slovenije. Sklad RS za nasledstvo je do konca februarja letos izvedel več kot 25.400 izplačil varčevalcem podružnic LB v Zagrebu in Sarajevu v višini 244 milijonov evrov. Čeprav je rok za vlaganje verifikacijskih zahtevkov potekel konec leta 2017, bo sklad obravnaval vse pravočasno prispele zahtevke ter nadaljeval z odločanjem in izplačili. Slovenija je s sprejetjem zakona in izplačilom vlog varčevalcem sprejela ustrezne ukrepe, ki jih je naložilo ESČP, zato so izpolnjeni pogoji za zaključek nadzora.  

 

V razpravi, ki sta jo zahtevali Bosna in Hercegovina in Hrvaška, so praktično vse države članice Sveta Evrope (z izjemo predlagateljic razprave in še ene države) izrazile podporo slovenskemu pristopu pri izvrševanju sodbe. Ob zavedanju, da gre za precejšnje finančno breme za Slovenijo, so pozdravile in podprle slovenska prizadevanja ter sprejete ukrepe, ki so omogočili polno izvršitev sodbe, s čimer so dale priznanje slovenski zavezanosti načelu vladavine prava. Države članice so ob tem tudi presodile, da so na strani Slovenije prepričljivi argumenti in dejstva, zato se niso odločile podpreti predloga Hrvaške in Bosne in Hercegovine, da bi se postopek nadzora nadaljeval. 

 

Slovenija si bo še naprej prizadevala, da se nesorazmerno finančno breme, ki je bilo s sodbo ESČP v zadevi Ališić naloženo Sloveniji, ustrezno razdeli med države naslednice nekdanje SFRJ, saj je tudi ESČP v svoji sodbi navedlo, da razdelitev jamstev nekdanje SFRJ za devizne vloge med države naslednice ostaja nerešeno vprašanje.

 

Zgledna izvršitev sodbe ESČP v zadevi Ališić je neposredno vplivala na bistveno znižanje odprtih zadev, ki jih je imela Slovenija pred ESČP konec leta 2017. Število odprtih zadev Slovenije se je iz 1750 v letu 2014 znižalo na 127, število neizvršenih sodb ESČP pa iz 309 leta 2015 na 49.

 

Odnosi z javnostmi