Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 172. seji vlade

Ljubljana, 14. marec 2018 – Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance med drugim sprejela mnenje glede predloga zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Seznanila se je tudi s petim poročilom o delu medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij ter se seznanila z informacijo o nameravanem podpisu dogovora med davčnima organoma Slovenije in ZDA.

Vlada sprejela mnenje glede zakona o zaščiti posameznikov, ki so najemali stanovanjska posojila v švicarskih frankih     

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela mnenje glede Predloga zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih.

Vlada ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložil Veber in predlaga, da ga parlament spozna kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.

Po mnenju vlade bi morali biti sistemski posegi v civilnopravna razmerja čim manjši, obenem pa bi se moralo izkoristiti možnosti reševanja problematike, ki jih že omogoča obstoječa zakonodaja. Eden izmed takšnih načinov bi bil sporazumen dogovor v okviru izvensodnega reševanja sporov oziroma dogovorno reševanje omenjene problematike. Z bankami bi se lahko dogovorila skupna platforma za reševanje problematike občutne spremembe kreditnih pogojev zaradi spremembe vrednosti CHF v primeru, da kreditodajalec ni ustrezno izpolnil pojasnilne dolžnosti ali ni upošteval načela poštenih pogodbenih pogojev.

Drugi možen način reševanja problematike kreditov v CHF bi lahko bila vložitev kolektivne tožbe, v kolikor kreditojemalci menijo, da problematika kreditov v CHF pomeni primer množičnega oškodovanja zaradi kršitev njihovih pravic. Zakon o kolektivnih tožbah je začel veljati 21. 10. 2017, uporabljati pa se začne 21. 4. 2018, ureja kolektivno tožbo, kolektivno poravnavo, pravila kolektivnega postopka, vsebino in učinek kolektivne sodbe, postopek izplačevanja agregatne odškodnine, prisojene s kolektivno odškodninsko sodbo, ter pravila glede stroškov postopka in financiranja kolektivne tožbe v primerih množičnega oškodovanja zaradi kršitev pravic iz civilnopravnih, gospodarskopravnih in delovnopravnih razmerij, ob tem pa zagotavlja ustrezna procesna jamstva za preprečitev nepoštenega pravdanja.

 

Športni loteriji koncesija za prirejanje igre na srečo Skupne napovedi

Vlada je danes izdala odločbo, v skladu s katero se Športni loteriji dodeli koncesija za trajno prirejanje klasične igre na srečo Skupne napovedi, ki sodi med športne napovedi. Koncesija velja do 31. marca 2023.

Športna loterija je v vlogi za izdajo koncesije navedla, da bo klasično igro na srečo prirejala v sodelovanju s tujo pravno osebo, ki ima ustrezno dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na srečo. Prireditelji želi z novo igro slediti spremenjenim tržnim razmeram in hkrati zadostiti povpraševanju igralcev.

O dodelitvi koncesije za trajno prirejanje posebnih iger na srečo na podlagi zakona o igrah na srečo odloča vlada po prostem preudarku, pri čemer med drugim upošteva zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oz. lokalni skupnosti in obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe. Prireditelj je k vlogi predložil vsa dokazila, ki so pomembna za odločitev o dodelitvi koncesije, Finančna uprava RS, ki je nadzorni organ za področje prirejanja iger na srečo, pa je bila pozvana, da poda strokovno mnenje glede vloge za dodelitev koncesije.

 

Vlada o delu medresorske delovne skupine za prestrukturiranje podjetij

Vlada se je danes seznanila s petim poročilom o delu medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij za obdobje od 30. aprila 2017 do 31. januarja 2018.

Podjetja so v prvem polletju lani dosegla enako vrednost kapitala kot dolga. Njihov finančni vzvod je tako na ravni leta 2005 oz. iz obdobja pred ekspanzivno rastjo zadolženosti. Finančni dolg podjetij se je znižal na 95 odstotkov BDP, ob upoštevanju le posojil in dolžniških vrednostnih papirjev pa predstavlja dobrih 60 odstotkov BDP, medtem ko znaša povprečje območja evra 104 odstotke BDP.

Gospodarska rast v Sloveniji se krepi in je ena najvišjih v območju evra. Ob nižji zadolženosti in izboljšanih bilancah se v ugodnih gospodarskih razmerah pričakuje rast investicij pri podjetjih. Prav tako Evropska komisija ugotavlja, da se delež slabih posojil znižuje v celotni EU, v Sloveniji pa še posebej. NPL predstavljajo v Sloveniji le še 10 odstotkov vseh posojil, kar je pod ravnjo območja evra. Komisija ugotavlja, da se znižuje tudi zasebni dolg. To pomeni, da za komisijo to področje ni več problematično, kar poudarjajo tudi na srečanjih med predstavniki slovenske vlade in komisije.

V dosedanjem delovanju medresorske delovne skupine so bile sprejete nujno potrebne sistemske podlage za hitrejše prestrukturiranje in razdolževanje ter za hitrejše reševanje morebitnih težav oz. zastojev v okviru pristojnosti sodelujočih institucij (posodobitev insolvenčne zakonodaje, novela zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, sprejetje zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, dopolnitev oz. harmonizacija zakona o gospodarskih družbah).

Medresorska delovna skupina je za zdaj izčrpala področje svojega delovanja, kljub temu pa se bo ohranila in sestala po potrebi oz. če bodo spremenjene gospodarske razmere ali druge okoliščine zahtevale ukrepanje in koordinacijo institucij, iz katerih prihajajo njeni člani oziroma na pobudo članov.

Vlada o podpisu dogovora z ZDA o izmenjavi poročil po državah za boj proti zniževanju davčne osnove in preusmerjanju dobička

Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu dogovora med pristojnima organoma Slovenije in ZDA o izmenjavi poročil po državah, ki predstavlja tehnični akt na podlagi konvencije med Slovenijo in ZDA o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Priprava in izmenjava poročila po državah predstavlja minimalni stanadard OECD ukrepa št. 13 v zvezi z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanja dobička, h kateremu so se zavezale tako države članice OECD kakor tudi države skupine G20.

Akcijski načrt proti zniževanju davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS), ki so ga leta 2013 sprejele članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine G20, je potrdil, da je izboljšanje preglednosti z ustreznim obveščanjem davčnih uprav, ki tako lahko ocenijo tveganje pri težjih primerih določanja transfernih cen in druga tveganja, povezana z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička, ključna podlaga za premagovanje težav na tem področju.

Slednje izhaja tudi iz končnega poročila o BEPS ukrepu št. 13 (Poročilo glede smernic v zvezi s transfernimi cenami in poročanjem po državah), ki je bil objavljen septembra 2015 in vsebuje standardiziran pristop, katerega del je tudi poročilo po državah. To poročilo pripravi mednarodna skupina podjetij za vsa podjetja in poslovne enote v tej skupini po državah, če letni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred poslovnim letom poročanja znašajo 750 ali več milijonov evrov.

Z namenom zagotoviti avtomatično izmenjavo tovrstnih poročil je OECD pripravil osnutek multilateralnega sporazuma med pristojnimi organi o izmenjavi poročil po državah, ki predstavlja okvir, po katerem so informacije, ki jih vsebuje poročilo po državah, na voljo zadevnim davčnim organom za opravljanje učinkovite in temeljite analize ocene tveganj, povezanih z določanjem transfernih cen. Slovenija je omenjeni sporazum podpisala januarja 2016.

Multilateralni sporazum določa pravila in postopke, ki jih utegnejo potrebovati pristojni organi jurisdikcij, da si samodejno izmenjajo poročilo po državah, ki ga pripravi poročevalec mednarodne skupine podjetij in se vsako leto predloži davčnemu organu jurisdikcije, v kateri ima poročevalec status rezidenta za davčne namene, z davčnimi organi vseh jurisdikcij, v katerih mednarodna skupina podjetij posluje, če mednarodna skupina doseže 750 milijonov evrov letnih konsolidiranih prihodkov.

Multilateralni sporazum stopi v veljavo ob pogoju, da je v obeh državah v veljavi konvencija o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in protokol o spremembi te konvencije. Če določena država ni pogodbenica te konvencije, ima država možnost skleniti dogovor med pristojnimi organi o izmenjavi poročil po državah z drugo državo bilateralno, na podlagi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja ali mednarodne pogodbe o izmenjavi davčnih informacij.

ZDA so prva država, ki je izrazila namero za sklenitev dogovora med pristojnimi organi o izmenjavi poročila po državah s Slovenijo na osnovi konvencije med Slovenijo in ZDA o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Besedilo dogovora temelji na modelu dogovora, ki je bil pripravljen v okviru OECD, katere članica je tudi Slovenija. Dogovor po podpisu potrdi vlada s sklepom.

 

Vlada odgovorila na vprašanje glede ukinjanja okolju škodljivih subvencij

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Luke Mesca v zvezi z ukinjanjem okolju škodljivih subvencij, v katerem podrobneje predstavlja strateški razvojni projekt Zelena proračunska reforma.

Vlada je v odgovoru na poslansko vprašanje Luke Mesca pojasnila, da bo vladni strateški razvojni projekt Zelena proračunska reforma zagotovil temelje usklajenemu pristopu, ki bo prinesel izboljšano učinkovitost in preglednost porabe javnofinančnih sredstev, namenjenih za varovanje okolja, ter podpiral oblikovanje spodbud, ki bodo prispevale k doseganju pozitivnih učinkov na okolje.

Pripravljen bo tudi pregled spodbud, ki jih ministrstva namenjajo različnim upravičencem v obliki subvencij, davčnih olajšav, ugodnih kreditov, oprostitev plačila dajatev ipd. Nekatere izmed njih predstavljajo okolju škodljive spodbude, saj spodbujajo ravnanja upravičencev, ki so okolju škodljiva. Zelena proračunska reforma jih želi čim več prepoznati ter opredeliti njihove finančne učinke na proračun in gospodarstvo ter oblikovati priporočila, kako in na kakšen način takšne spodbude preoblikovati, da bodo v okviru dejavnosti, v kateri so podeljene, spodbujale okolju prijaznejša ravnanja upravičencev. Ob zaključku projekta bo pripravljeno poročilo, oziroma študija, ki bo vsebovala tudi predmetni pregled spodbud, vključno z upravičenci do teh spodbud. Identificirane bodo tiste, ki vplivajo na zmanjševanje onesnaževanja okolja, zato jih je priporočljivo dolgoročno okrepiti in razširiti in takšne, ki ne vplivajo na zmanjševanje onesnaževanja okolja, zato jih je priporočljivo nadomestiti z okolju prijaznejšimi.

Cilj projekta Zelena proračunska reforma ni v neposrednem ukinjanju okolju škodljivih subvencij, pač pa so njegovi cilji opredeljeni že v zagonskem elaboratu projekta:

• pregled in analiza ukrepov ekonomske politike države (davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud), ki imajo negativen učinek na okolje,

• pregled in analiza ukrepov ekonomske politike države (davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud), ki imajo pozitiven učinek na okolje,

• opredelitev nabora možnih ukrepov, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost na področju doseganja ciljev okoljske politike, ter oblikovanje priporočil za njihovo uveljavitev in

• predstavitev primerov dobre prakse, ukrepov, ki so že bili sprejeti ali so v pripravi, s pozitivnim komplementarnim učinkom tako na okolje, javne finance kot tudi druge resorne politike.

Projekt se tako osredotoča na pregled in analizo obstoječih davčnih olajšav, subvencij in drugih spodbud. V okviru projekta se ugotavlja, katere izmed spodbud imajo negativne in katere pozitivne okoljske učinke, ter proučuje možnosti izboljšanja ali nadomestitve neučinkovitih spodbud, ki ne vplivajo na zmanjševanje okolju škodljivih ravnanj, z drugimi, bolj učinkovitimi ukrepi. Predvideno je, da se bo pripravljen pregled spodbud redno letno ažuriral, s čimer bo vzpostavljen pregleden seznam okolju prijaznih in okolju škodljivih spodbud, ki so različnim upravičencem omogočene v Sloveniji. Z rednim osveževanjem tega seznama bo mogoče v nadaljnjih letih zanesljivo spremljati napredek Slovenije pri uresničevanju cilja postopne odprave okolju škodljivih spodbud in njihove postopne nadomestitve z bolj učinkovitimi. Na podlagi takšnega pregleda spodbud bodo prihodnji odločevalci lažje sprejemali pretehtane in na ažurnih podatkih utemeljene odločitve o nadaljnjih ukrepih na poti v zeleno gospodarstvo.

Na podlagi zbranih podatkov in njihove analize bodo v okviru projekta pripravljena tudi priporočila glede prihodnjih odločitev na poti v zeleno gospodarstvo, ki bodo služila kot podlaga za sprejemanje najboljših rešitev za doseganje okoljskih ciljev. Oblikovana priporočila bodo predstavljala spodbudo za razvoj celovitega, učinkovitejšega in okolju prijaznega zelenega gospodarstva ter posledično bolj zdravo okolje in s tem manjšanje zdravstvenih tveganj in stroškov. Na podlagi tega projekta bo mogoče pospešiti ustvarjanje novih delovnih mest v zelenih sektorjih, širjenje uporabe obnovljivih virov energije in učinkovitejšo rabo naravnih virov in energije ter optimizirati porabo javnofinančnih sredstev, namenjenih za varovanje okolja. Na bodočih odločevalcih pa je, v kolikšni meri bodo upoštevali priporočila, podana v končni študiji.
Zaradi osrednjega cilja javnofinančne konsolidacije mora biti zelena proračunska reforma zastavljena tako, da bo podprla prehod v zeleno gospodarstvo na fiskalno nevtralen način. Spodbude, ki so bile v okviru projekta identificirane kot takšne, ki ne vplivajo na zmanjševanje okolju škodljivih ravnanj, je mogoče »ozeleniti« oziroma nadomestiti z okolju prijaznejšimi. Ozelenitev okolju škodljivih spodbud je dolgotrajen proces, ki zahteva temeljit premislek ter spremembo navad in mišljenja tako proizvajalcev, kot potrošnikov, zato morajo biti vsakršne spremembe uvedene premišljeno in morajo omogočiti upravičencem dovolj časa, da se nanje pripravijo in navadijo.

Vladni strateški razvojni projekt Zelena proračunska reforma je tako eno izmed pomembnih orodij, s katerim bo vlada ob zaključku svojega mandata zagotovila dobro podlago za nadaljnje ukrepe na področju postopne odprave okolju škodljivih spodbud. Z njo prispeva k izpolnjevanju svoje zaveze iz koalicijske pogodbe in da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države, saj ravno to področje predstavlja pomemben razvojni potencial. Zeleno gospodarstvo predstavlja priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij, nova delovna mesta ter promocijo in razvoj slovenskega znanja. Vlada bo ob zavedanju slednjega z izvedbo zelene proračunske reforme naredila pomemben korak k ukinjanju okolju škodljivih spodbud in s tem dala odlično popotnico za nadaljnje delo na tem področju tudi za naprej. 

 

Vlada odgovorila na vprašanje glede povečanja javnih prihodkov v primeru zaposlitve pristaniških delavcev

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Mateja T. Vatovca v zvezi s povečanjem javnih prihodkov v primeru zaposlitve pristaniških delavcev.

Vlada v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnjuje, da posamezna stroška dela za izvajanje pristaniških storitev, to pomeni preko zaposlitev novih pristaniških delavcev pri Luki Koper ali preko IPS, pomenita različen vpliv na raznovrstne kategorije javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Prikaz učinkov samo na določen del javnofinančnih prihodkov bi namreč bil zavajajoč in ne bi pokazal celotnega učinka. Pri tem vlada poudarja, da zgolj na osnovi stroška, ki ga je Luka Koper namenila za IPS v letu 2016 prav tako ne moremo izračunati v kakšnem obsegu je bilo iz tega naslova prihodkov iz dohodnine in koliko iz obračunanih prispevkov za socialno varnost. Stroški so namreč lahko izplačani (in obdavčeni) zaposlenim pri IPS, lahko so izplačani zaposlenim pri podizvajalcih IPS, namenjeni plačilu študentom, ki opravljajo delo pri IPS ipd. Že znotraj skupnega stroška za IPS torej obstajajo razlike v višini obremenitev tako z dohodnino kot prispevki in morebitnimi drugimi dajatvami plačanimi na ravni IPS. Primerjava ocenjenih stroškov dela novih potencialnih zaposlitev v primerjavi z oceno stroška, ki ga je Luka Koper namenila za IPS v letu 2016 je tako neprimerna, saj pavšalno ocenjena razlika ne bi predstavlja zneska povečanja prihodkov iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Vlada v odgovoru navaja tudi podatke iz poročil, ki jih je inšpektorat za delo že poročal komisiji za nadzor javnih financ poslanski skupini Levica.

 

Odnosi z javnostmi