Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica Vraničar Ermanova: Odprava makroekonomskih neravnotežij uspeh, ki nas ne sme uspavati

Bruselj, 13. marec 2018 – Finančni ministri EU so se na današnjem zasedanju v Bruslju seznanili z letošnjimi poročili Evropske komisije o državah članicah. Slovenija je po šestih letih odpravila makroekonomska neravnotežja. S tem smo lahko zadovoljni, vendar moramo v izogib prevelikim šokom ob naslednji gospodarski krizi nadaljevati ustrezno javnofinančno politiko, je poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Države so dosegle tudi dogovor o spremembah direktive glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na davčnem področju.

Ministri so se seznanili z letošnjimi poročili Evropske komisije o državah članicah. Za Slovenijo so novice dobre - poglobljeni pregled je namreč pokazal, da smo po šestih letih odpravili makroekonomska neravnovesja. Javni dolg se zmanjšuje, investicije rastejo, bančni sektor se je okrepil, gospodarstvo pa je manj zadolženo. »S tem razvojem smo lahko zelo zadovoljni, vendar je nadaljevanje ustrezne javnofinančne politike nujno, če želimo državo pripraviti na morebitne šoke ob naslednji gospodarski krizi,« je ob tem povedala ministrica Vraničar Ermanova.

 

Ali se bodo tudi letos nadaljevale ugodne gospodarske razmere, je odvisno tudi od tega, ali se bodo uresničila nekatera tveganja – na tista, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, težko vplivamo, druga pa so po besedah ministrice v naših rokah. »Gre predvsem za vprašanje, ali smo sposobni tudi v časih ugodnih ekonomskih razmer voditi dolgoročno vzdržno javnofinančno politiko. To je še posebej pomembno v predvolilnem času, ko se preveč razmišlja kratkoročno, kaj lahko koristi na prihodnjih volitvah, veliko premalo pa se razmišlja o tem, kakšno zapuščino bomo pustili našim naslednikom,« je dodala ministrica.

 

Ministri so danes dosegli tudi dogovor o spremembah direktive glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na davčnem področju. Posredniki, kot so davčni in finančni svetovalci, revizorji in računovodje, bodo morali davčnim organom v državah članicah obvezno razkriti tudi potencialno agresivne čezmejne aranžmaje davčnega načrtovanja. Davčni organi bodo te informacije četrtletno avtomatično izmenjevali z drugimi davčnimi organi v EU.

 

»Gre za zelo pomemben korak naprej v boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in izogibanju plačevanja davkov pri mednarodnem poslovanju. Članice smo soglašale, da je predlagano besedilo predsedstva prava pot naprej in da s potrditvijo tega predloga EU ohranja vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih, da se omeji možnosti za zlorabe oz. za nepoštene prakse na področju obdavčenja v mednarodnem poslovanju. Pričakujemo, da bodo podobne ukrepe sprejele tudi druge države,« je dejala ministrica.

 

Ni pa ministrom danes uspelo doseči dogovora glede preostalega dela zakonodajnih predlogov za znižanje tveganj v bančnem sektorju, saj je ostalo odprtih še nekaj vprašanj, ki jih bodo države še rešile na tehnični ravni. Ministri pričakujejo, da bo dogovor možno doseči na majskem zasedanju.

 

Ti predlogi sledijo ukrepom, o katerih so ministri dogovor dosegli junija lani, vsi skupaj pa predstavljajo podlago za nadaljnje znižanje tveganj v bančnem sektorju – od oblikovanja ustreznih bonitetnih zahtev do razreševanja zatečenega stanja slabih posojil v bilancah kreditnih institucij in krepitve nadzora. Napredek pri zmanjšanju tveganj v bančnem sektorju je pomemben za nadaljnje delo na predlogih, povezanih z vzpostavitvijo evropskega sistema za jamstvo vlog. »Slovenija podpira prizadevanja, da najdemo ustrezno kompromisno rešitev in ustrezno ravnotežje med zniževanjem tveganj in njihovo delitvijo,« je dejala ministrica.

 

Tudi evroskupina se je v ponedeljek ukvarjala s temo poglabljanja ekonomske in monetarne unije (EMU), in sicer v okviru priprav na marčni vrh območja evra. Finančni ministri so v zadnjih mesecih največ pozornosti v skladu z dogovorom na decembrskem evrskem vrhu posvetili krepitvi vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) in dokončanju bančne unije.

 

Ministri se strinjajo, da je treba okrepiti vlogo ESM na področju kriznega upravljanja in ga vzpostaviti kot varovalo za Enotni reševalni sklad, hkrati pa poskrbeti, da pri nadzoru ekonomskih politik ne bo prišlo do podvajanja nalog z Evropsko komisijo. Delo in usklajevanje na tehnični ravni se bo nadaljevalo, saj med državami še obstajajo nekatere vsebinske razlike. Voditelji EU naj bi nadaljnje odločitve o poglabljanju EMU sprejeli junija.

 

Na dnevnem redu evroskupine je bila tudi Grčija, ki je izpolnila vse pogoje za izplačilo nove tranše finančne pomoči. Program pomoči tej državi se izteče avgusta letos, zato bodo v naslednjih tednih potekali tudi pogovori o ukrepih za prestrukturiranje grškega dolga. Ker je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami v deležu BDP nadpovprečno izpostavljena do Grčije, se bo še naprej zavzemala za to, da se to dejstvo upošteva v primeru prestrukturiranja dolga.

 

Odnosi z javnostmi