Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenija po šestih letih brez makroekonomskih neravnovesij

Ljubljana, 7. marec 2018 – Danes predstavljen poglobljen pregled je za Slovenijo pokazal, da smo na pravi poti, ki jo je treba nadaljevati. Evropska komisija ugotavlja, da Slovenija nima več makroekonomskih neravnovesij, kar je vsekakor spodbudna novica, hkrati pa potrditev opravljenemu delu in priložnost za opozorilo, da še nismo na koncu poti. Aktivno se moramo posvetiti strukturnim reformam, ki bodo imele pozitivne dolgoročne učinke, saj tveganja v javnih financah na dolgi rok ostajajo.

Današnje poročilo Evropske komisije in poglobljen pregled za Slovenijo za preteklo leto sta dokaz, da smo na pravi poti. Evropska komisija namreč ugotavlja, da Slovenija nima več makroekonomskih neravnovesij (javni dolg se zmanjšuje, investicije rastejo,  okrepljen je bančni sektor in gospodarstvo je manj zadolženo). Zaradi danes objavljenih ugotovitev Evropske komisije in pozitivnih ocen glede rasti za Slovenijo smo seveda lahko zadovoljni, a se je treba zavedati, da še vedno nismo dosegli srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ali zagotovili ustreznega fiskalnega prostora za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu.

 

Javni dolg se je v letu 2016 zmanjšal na 78,5 % BDP in komisija predvideva, da se bo do 2019 še zmanjševal in dosegel 72 % BDP. K temu bosta prispevala močna nominalna rast BDP in zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Vendar komisija opozarja, da bo staranje prebivalstva na dolgi rok predstavljalo močan pritisk na javne finance, kar bo pomenilo velik izziv za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Slovenija sicer že izvaja aktivnosti za sprejetje novih ukrepov na področju pokojninskega sistema. V okviru socialnega dialoga so se socialni partnerji dogovorili, da je potrebno dodatno povečanje dejanske upokojitvene starosti, vendar pa je potrebno predhodno in sočasno izvesti tudi ukrepe na trgu dela, ki bodo prispevali k zgodnjemu zaposlovanju mladih in podaljšanju aktivnosti starejših.

 

Evropska komisija ugotavlja, da so banke v Sloveniji dobičkonosne, dobro kapitalizirane in imajo ugodno strukturo financiranja in dostop do zadostne likvidnosti. Ob tem sicer še opozarja na obstoj določenih tveganj glede visoke zadolženosti podjetij, a aktivnosti bank in Banke Slovenije so prispevale, da se je delež slabih terjatev glede na leto prej zmanjšal. V prvem četrtletju leta 2017 je znašal 10,8 %, leta 2016 pa 16,3 %. Komisija ocenjuje, da so razmere v bančnem sektorju stabilne.

 

Komisija tudi ugotavlja, da je Slovenija implementirala večino specifičnih priporočil, izzivi z izvajanjem posameznih politik pa na dolgi rok ostajajo: povezave med javnimi financami, vzdržnostjo pokojninskega sistema, zdravstveno reformo in izzivi na trgu dela.

 

Zato se moramo za pozitivne dolgoročne učinke aktivno posvetiti strukturnim reformam, vezanim na demografska tveganja. V najkrajšem možnem času moramo sprejeti ukrepe za dolgoročno vzdržnost javnih financ, predvsem na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema saj bo zaradi staranja prebivalstva največji pritisk na financiranje ravno teh področij. Prav tako moramo nadaljevati z delom na področju produktivnosti in konkurenčnosti, zagotavljati moramo t.i. »zdravo« rast s kakovostnimi ukrepi in spodbudnim institucionalnim okoljem.

 

Odnosi z javnostmi