Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 170. seji vlade

Ljubljana, 1. marec 2018 – Vlada je na današnji seji s področja ministrstva za finance poleg potrditve odgovora Evropski komisiji glede spremembe zavez za prodajo NLB, določila predloge sprememb in dopolnitev zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Sprejela je štiri stališča s področja predpisov EU, ponovno imenovala direktorico uprave za javna plačila ter generalno direktorico direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov. Seznanila se je s četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga ter na mesto članice strokovnega sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem imenovala Ireno Kos.

Vlada o spremembah zakonov o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter o investicijskih skladih in družbah za upravljanje

Vlada je na današnji seji določila predloge sprememb in dopolnitev zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Hkrati vlada državnemu zboru predlaga, da predloga besedil obeh zakonov obravnava skupaj s predlogom zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga je vlada določila na 166. seji.

Vlada je na svoji 166. seji določila predlog sprememb zakona o trgu finančnih instrumentov, na katerega se navezujeta tudi zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, zaradi česar so potrebne njune prilagoditve.

S predlogoma sprememb se odpravljajo sklicevanja na obstoječi zakon o trgu finančnih instrumentov, ki bi ga po predlogu vlade zamenjal nov zakon o trgu finančnih instrumentov in na katerega bi se po sprejetju v državnem zboru morala sklicevati tudi danes obravnavana predloga. Poleg tega se v obeh zakonih odpravljajo nekatere redakcijske nedoslednosti.

Vlada državnemu zboru predlaga, da predloga sprememb zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje obravnava na isti seji, kot bo obravnavala predlog zakona o trgu finančnih instrumentov. Razlog je v vsebinske povezanosti vseh treh zakonov in potrebe po sočasni objavi v uradnem listu.

 

Vlada ponovno imenovala direktorico uprave za javna plačila in generalno direktorico direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov

Vlada je danes za obdobje petih let ponovno imenovala direktorico uprave za javna plačila Aleksandro Miklavčič in generalno direktorico direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov ministrstva za finance Ireno Popovič.

Aleksandra Miklavič in Irena Popovič sta bili na omenjena položaja za dobo petih let prvič imenovani 1. avgusta 2013, z možnostjo ponovnega imenovanja. Ministrica za finance je vladi predlagala, da ju na omenjena položaja ponovno imenuje brez natečaja, in sicer za obdobje od 1. avgusta 2018 do 31. julija 2023.

 

Vlada o četrtletnem poročilu SDH o upravljanju naložb

Vlada se je danes seznanila s četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga (SDH) o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2017.

V omenjenem obdobju so bile pri pridobivanju deležev oz. delnic izvedene naslednje aktivnosti:
•Plinhold: Ustanovitev družbe po izvedeni delitvi družbe Geoplin. Republika Slovenija (RS) je v družbi pridobila delež v višini 41,24 % in SDH v višini 0,052 %.
•Koto: SDH izvaja potrebne aktivnosti, da bo RS odplačno pridobila delež, ki ga ima Družba za upravljanje terjatev bank v družbi Koto. SDH je v začetku decembra 2017 pridobil poročilo finančnega in pravnega svetovalca o oceni vrednosti lastniškega kapitala.
•Pozavarovalnica Sava: Decembra je bil skladno z zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS) in sklepom vlade izveden neodplačen prenos 1.261.034 delnic (7,32 % osnovnega kapitala) iz lastništva SDH na RS.
•Petrol: Decembra je bil skladno z ZSOS in sklepom vlade izveden neodplačen prenos 147.493 delnic (7,07 % osnovnega kapitala) iz lastništva SDH na RS.
•Krka: Decembra je bil skladno z ZSOS in sklepom vlade izveden neodplačen prenos 2.362.194 delnic (7,20 % osnovnega kapitala) iz lastništva SDH na RS.
•Zavarovalnica Triglav: Brezplačen prenos 24 delnic na RS skladno z zakonom o dedovanju.
•Perutnina Ptuj: Izveden je bil brezplačen prenos 22 delnic na RS skladno z zakonom o dedovanju.
•Gorenjska banka: Izveden je bil brezplačen prenos 527 delnic na RS oz. 0,14 % osnovnega kapitala Gorenjske banke na podlagi uredbe o poenotenju vpisov RS kot pravne osebe v sodnem registru in delniških knjigah. Tako se je delež RS v družbi povečal in znaša 0,31 %.
 
Odsvojitev kapitalskih naložb in naložbe v postopku prodaje, ki so v imetništvu SDH oz. RS: 
•Abanka:  RS se je v postopku presoje dovoljene državne pomoči leta 2014 zavezala Evropski komisiji, da bo izvedla postopek prodaje Abanke. Da se postopek prodaje zaključi v dogovorjenem roku, je SDH začel s pripravljalnimi aktivnostmi.
•Cetis: SDH in Kapitalska družba (Kad) sta julija 2017 prejela ponudbo za odkup delnic družbe. Oktobra 2017 se je objavil oglas za zbiranje javnih ponudb za nakup delnic družbe. Novembra 2017 sta SDH in Kad podpisala sporazum o skupni prodaji delnic družbe. Decembra 2017 so potekale aktivnosti izbranega pooblačenega ocenjevalca podjetij KPMG. 27. decembra 2017 je družba MSIN obvestila družbo Cetis o prevzemni nameri za odkup delnic. Prevzemnik bo v 30 dneh od objave pripravil prevzemno ponudbo za odkup vseh preostalih delnic, ki še niso v lasti prevzemnika.
•Geoplin: SDH je s Petrolom podpisal pogodbo o menjavi deleža v družbah Geoplin in Plinhold, ki je bila v sodni register vpisana 28. junija 2017. Od dneva vpisa družbe v sodni register teče šestmesečni rok za izvedbo menjave poslovnih deležev med RS in Petrolom v družbah Geoplin in Plinhold. SDH je julija 2017 v imenu RS z Zavarovalnico Triglav in njeno odvisno družbo Salnal ter Petrol podpisal pogodbo za nakup in prodajo poslovnih deležev v družbah Geoplin in Plinhold, na podlagi katere bo RS odkupila delež družbe Plinhold, ki je v lasti družbe Salnal. 29. decembra 2017 je bila zaključena transakcija, s katero RS postane 52,26 % lastnica družbe Plinhold, Petrol pa 49,56 % lastnik družbe Geoplin.
•NLB: 2. junija 2017 je bil pripravljen predlog za prodajo 50 % deleža delnic in največ 75 % minus ene delnice, v katerem je bila predlagana minimalno ponujena cena in razpon ponudbene cene. Nadzorni svet SDH predloga ni podprl, zato je SDH predlog posredoval na skupščino družbe SDH, kjer je bil 9. junija 2017 tudi zavrnjen. SDH je 13. junija 2017 obvestil Agencijo za trg vrednostnih papirjev o umiku prospekta za prodajo delnic NLB, ki je odločbo o umiku zahtevka izdala 15. junija 2017. V teku so pogajanja med RS in Evropsko komisijo glede izpolnjevanja obvez Slovenije za podajo delnic banke. Decembra 2017 je bil podpisan aneks k mednarodni pogodbi s finančnim svetovalcem Deutsche Bank, s katerim se veljavnost pogodbe podaljša.
•Unior: SDH je skupaj z Zavarovalnico Triglav in Alpin Invest podpisal sporazum o skupni prodaji, ki predstavlja začetek aktivnosti za prodajo družbe. Izveden je bil ožji izbor finančnih svetovalcev, ki so bili pozvani k predstavitvi ponudb. Na podlagi predstavitve ponudb je bilo sprejeto stališče, da se za uspešno prodajo zagotovi trden prodajni konzorcij za pridobitev čim večjega števila delnic, čemur so bile namenjene aktivnosti SDH pri tej naložbi. Oktobra 2017 so vsi prodajalci podpisan sporazum razveljavili, o čemer so bili obveščeni finančni svetovalci, družba Unior in javnost.
•Za prodajo manjših poslovnih deležev v družbah Cetis, Savaprojekt, Ikos in Varnostsistemi je bila oktobra objavljena notica in aktivnosti za prodajo navedenih naložb še niso zaključene.
•V tem obdobju je bilo izvedenih 13 skupščinsko sprejetih sklepov v družbah, kjer je SDH v svojem imenu in imenu RS uveljavljal pravice delničarja/družbenika.
 
Vlada potrdila stališče do Uredbe EU glede bonitetnih zahtev za investicijska podjetja  
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010 - 16017/17, ki ga Slovenija podpira.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah skrbnega in varnega poslovanja investicijskih podjetij in spremembi Uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010 je vsebinsko povezan s Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij in spremembi Direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU. Predloga tvorita paket s katerim se povečuje prizadevanje za krepitev kapitalskih trgov EU. Njun namen je zagotoviti, da za investicijska podjetja veljajo kapitalske, likvidnostne in druge ključne bonitetne zahteve ter ustrezne nadzorniške ureditve, ki so prilagojene njihovemu poslovanju, vendar so dovolj stroge, da zagotovijo stabilnost finančnih trgov EU.
Cilj predlogov je odpraviti težave obstoječega okvira ter hkrati olajšati začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti investicijskih podjetij, kadar je to mogoče. Predloga tako določata bonitetni okvir, ki je bolje prilagojen njihovim poslovnim modelom. Vsebujeta ustreznejše in na tveganja občutljivejše zahteve za investicijska podjetja, pri čemer bolje obravnavata tveganja, ki jih ta dejansko predstavljajo in prevzemajo glede na različne vrste poslovnih modelov. V predlogu Uredbe so določene zahteve v zvezi s kapitalom, ravnmi minimalnega kapitala, tveganjem koncentracije, likvidnostjo, poročanjem in javnim razkritjem za vsa investicijska podjetja, ki niso sistemska (Razred 2 in Razred 3).
V Razred 1 bi bila vključena investicijska podjetja, katerih skupna vrednost sredstev podjetja bi presegla 30 milijard EUR (sistemska investicijska podjetja). Velikost sistemskih investicijskih podjetij, njihovi poslovni modeli in profili tveganja predstavljajo enako grožnjo stabilnemu in pravilnemu delovanju finančnih trgov kakor velike kreditne institucije, zato bo za ta podjetja še naprej veljal obstoječi bonitetni okvir iz CRR in CRD. Poslovni modeli in profili tveganosti največjih in medsebojno najbolj povezanih podjetij so podobni tistim, ki jih imajo pomembne kreditne institucije, saj zagotavljajo storitve podobne bančnim in prevzemajo precejšnja tveganja.
V Razred 2 bi bila uvrščena podjetja, ki presegajo prage določene v 12. členu predloga Uredbe (npr. več kot 1,2 milijarde EUR sredstev v upravljanju, več kot 100 milijonov EUR obravnavanih naročil strank na dan za denarne posle ali 1 milijardo EUR na dan za izvedene finančne instrumente). To so večja in bolj rizična nesistematična investicijska podjetja za katera je predvidena uporaba jasnih in učinkovitih bonitetnih zahtev. Te bonitetne zahteve so sorazmerne vrsti investicijskega podjetja, najboljšim interesom strank ter spodbujanju nemotenega in pravilnega delovanja trgov.
V Razred 3 bi bila uvrščena manjša in nepovezana investicijska podjetja, ki ne presegajo pragov določenih v 12. členu predloga Uredbe. Za tovrstna investicijska podjetja bi veljale najmanj zapletene zahteve.
 
Vlada podpira predlog direktive o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij   
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU - 16011/17, ki ga Slovenija podpira.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij in spremembi Direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU je vsebinsko povezan s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah skrbnega in varnega poslovanja investicijskih podjetij in spremembi Uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010. Predloga tvorita paket s katerim se povečuje prizadevanje za krepitev kapitalskih trgov EU. Njun namen je zagotoviti, da za investicijska podjetja veljajo kapitalske, likvidnostne in druge ključne bonitetne zahteve ter ustrezne nadzorniške ureditve, ki so prilagojene njihovemu poslovanju, vendar so dovolj stroge, da zagotovijo stabilnost finančnih trgov EU.
Cilj predlogov je odpraviti težave obstoječega okvira ter hkrati olajšati začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti investicijskih podjetij, kadar je to mogoče. Predloga tako določata bonitetni okvir, ki je bolje prilagojen njihovim poslovnim modelom. Vsebujeta ustreznejše in na tveganja občutljivejše zahteve za investicijska podjetja, pri čemer bolje obravnavata tveganja, ki jih ta dejansko predstavljajo in prevzemajo glede na različne vrste poslovnih modelov.
V predlogu Direktive so določene zahteve v zvezi z imenovanjem bonitetnih nadzornikov, ustanovnim kapitalom investicijskih podjetij, nadzorniškimi pooblastili pristojnih organov in njihovimi orodji za bonitetni nadzor investicijskih podjetij ter zahteve glede objav na področju bonitetne ureditve in nadzora. Pooblastila za nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje v predlogu Direktive ostajajo pomembno regulativno orodje, ki pristojnim organom omogoča ocenjevanje kvalitativnih elementov, vključno z notranjim upravljanjem in nadzorom ter postopki za upravljanje tveganj.
V predlogu Direktive so določena tudi načela v zvezi s politiko prejemkov, ki jih morajo investicijska podjetja uporabljati na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organizacijo ter naravo, področje in kompleksnost njihovih dejavnosti. Ker so določbe glede prejemkov in korporativnega upravljana v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU dovolj izčrpne so mala in nepovezana investicijska podjetja izvzeta iz tovrstnih pravil, kot jih določa predlog Direktive.
Ker predlog Uredbe predvideva spremembo opredelitve kreditnih institucij (vključuje tudi podjetja, katerih poslovanje zajema tudi poslovanje za svoj račun ali izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, če je skupna vrednost sredstev podjetja 30 milijard EUR ali več) ta predlog Direktive vsebuje dodatne določbe v zvezi s postopkom za izdajo dovoljenja kreditni instituciji.
 
Vlada podpira predlog uredbe za povečanje finančnih sredstev program za podporo strukturnim reformam    
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/825 z namenom povečanja finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in prilagoditve njegovega splošnega cilja.
Republika Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/825 z namenom povečanja finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in prilagoditve njegovega splošnega cilja. Republika Slovenija aktivno sodeluje z Evropsko komisijo na projektih programa za podporo strukturnim reformam že od samega začetka. Slovenija še naprej načrtuje sodelovanje na projektih za podporo strukturnim reformam in ne nasprotuje predlogu povišanja sredstev za ta namen, kot to predlaga Evropska komisija v obdobju 2019-2020.
Komisija se je glede na (i) večje potrebe po financiranju za zagotavljanje podpore za izvajanje strukturnih reform ter na (ii) potrebo po podpiranju držav članic, ki nameravajo uvesti evro, pri pospešitvi procesa realne konvergence ter razvoju odpornejših gospodarskih in socialnih struktur za zagotovitev njihovega nemotenega sodelovanja v ekonomski in monetarni uniji zavezala, da bo kot prvi ukrep povečala proračun programa za podporo strukturnim reformam za 80 milijonov EUR za obdobje 2019–2020. To je treba doseči z uporabo instrumenta prilagodljivosti v skladu s členom 11 sedanjega večletnega finančnega okvira (glej člen 11 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1311/2013). Tako bi skupna finančna sredstva programa za podporo strukturnim reformam znašala 222,8 milijona EUR. S povečanjem sredstev bo mogoče zadovoljiti povpraševanje držav članic zunaj euroobmočja, ki želijo uvesti evro ter morajo zato izvajati reforme svojih gospodarstev in poleg tega izpolniti več zahtevkov za podporo za izvajanje upravnih in strukturnih reform v višjih zneskih.
 
Vlada sprejela stališče do predloga direktive o krepitvi fiskalne odgovornosti držav članic    
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o določbah za krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmerjenosti v državah članicah - 15660/17.
Republika Slovenija pozdravlja cilje in namen predloga direktive, hkrati pa vzpostavlja dvom o ustreznosti, da se na področju proračunske politike, ki je že urejena z Direktivo Sveta 2011/85/EU sprejema nova direktiva, ki od vseh držav članic ponovno zahteva spremembo nacionalnih predpisov.
Slovenija ugotavlja, da predlagana direktiva presega določbe pogodbe o Stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v EMU. Poleg obveznosti, določenih s pogodbo namreč zahteva, da se med nacionalna fiskalna pravila vključi tudi zavezo po določitvi srednjeročnega cilja (MTO) ter omejitve izdatkov na podlagi merila rasti odhodkov iz pakta za stabilnost in rast za celotno obdobje trajanja mandata vlade. Slovenija aktivno sodeluje z Evropsko komisijo in se strinja, da se doseganje ciljev na srednji rok veže na mandat vlade in da se postavijo v strukturnem smislu dosegljivi in merljivi cilji. Kljub temu pa bi želeli opozoriti, da taka določba ne prinaša ne poenostavitve ne večje preglednosti kompleksnih pravil, ki so že v veljavi. Glede na to, da se spremembe določajo z direktivo, ki jo je treba prenesti v nacionalni pravni red, bo to državam povzročilo težave, saj bo treba spreminjati nacionalne predpise, predvsem zaskrbljujoče je spreminjanje predpisov, ki so sprejeti z 2/3 večino glasov vseh poslancev. V tovrstnih primerih je konsenz zelo težko doseči, posledica pa je lahko nepravočasna implementacija direktive EU.
Poleg navedenega iz predlagane direktive ni jasno razviden vzrok zaradi katerega določbe Pakta za stabilnost in rast niso ustrezne, prav tako niso jasno izpostavljene dodane vrednosti predlagane direktive. Direktiva tudi ne pojasni, kako so upoštevane specifike držav članic oziroma kako naj se doseže soglasje o začetnem stanju strukturnega salda oziroma oddaljenosti od srednjeročnega cilja. Po veljavni ureditvi ni bilo potrebno podrobneje določati v nacionalnih proračunskih postopkih pojem sidra za vzdrževanje vzdržnih ravni dolga, niti se opredeljevali do metodologije izračuna sidra (oz srednjeročnega cilja – MTO in posledično do implicitnih obveznosti ter izračuna stroškov staranja).
 
Vlada o imenovanju v strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem
Vlada je danes z mesta člana strokovnega sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem razrešila Sergeja Simonitija in na njegovo mesto na predlog Agencije za zavarovalni nadzor imenovala Ireno Kos.

Strokovni svet agencije sestavlja devet članov oziroma članic, direktor agencije pa je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta. Člane strokovnega sveta agencije imenuje in razrešuje vlada. Vlada lahko direktorja in člane strokovnega sveta predčasno razreši, če ti predložijo izjavo o odstopu.

Član strokovnega sveta agencije Sergej Simoniti je v začetku januarja vladi zaradi izteka mandata direktorja Agencije za zavarovalni nadzor podal odstopno izjavo. Vlada je zato s 3. marcem 2018 v strokovni svet agencije za obdobje šestih let imenovala Ireno Kos.

 

Odnosi z javnostmi