Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 169. redni seji vlade

Ljubljana, 22. februar 2018 - Vlada je na današnji redni seji med drugim potrdila prerazporeditev pravic porabe, sprejela je mnenje o predlogu novele zakona o igrah na srečo, ki ga je v parlamentu vložil poslanec Branko Zorman, ter odgovorila na poslanski vprašanji s področja ministrstva za finance.

Vlada potrdila prerazporeditev pravic porabe  

 

Vlada je potrdila prerazporeditev pravic porabe na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za sofinanciranje programa Šport in rekreacija. Za ta namen se zagotavljajo dodatna sredstva v višini 2.600.000,00 EUR.

 

Vlada ne podpira Zormanove novele zakona o igrah na srečo 

 

Vlada je sprejela mnenje o predlogu novele zakona o igrah na srečo, ki ga je v parlamentu vložil poslanec Branko Zorman. Zorman navaja, da je njegov osnovni cilj spremembe zakona sistemska ureditev in stabilizacija financiranja Fundacije za šport (FŠO), posredno pa tudi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ter uskladitev področja prirejanja športnih stav s pravnim redom EU in sodbami slovenskih sodišč, ob upoštevanju sodobnih trendov in mednarodnih ureditev na področju prirejanja stav.

 

Vlada mu pojasnjuje, da v vseh postopkih pred slovenskimi sodišči ni bilo ugotovljeno neskladje slovenske zakonodaje s področja iger na srečo z evropskim pravnim redom. Zorman tudi napačno ocenjuje, da naj bi slovenski rezidenti pri tujih prirediteljih športnih stav vplačali za približno 250 mio EUR. Če bi to držalo, potem bi pomenilo, da ta vplačila presegajo vsa vplačila v klasične igre na srečo v letu 2017 za več kot 54 % (prestavljajo kar 154 % dodatnih vplačil).

 

Prav tako ni mogoče pritrditi Zormanu, da naj bi bil glavni razlog za znižanje vplačil zmanjšanje števila igralcev pri Športni loteriji, ki igrajo stave preko spleta. Število igralcev, ki je vplačalo stavo za udeležbo v igri »Prve stave« preko spleta vsaj enkrat v obdobju od leta 2012 do leta 2017, se od leta 2012 stalno povečuje. Leta 2017 jih je bilo tako glede na leto 2012 več za 12 %, so se pa vplačila na posameznega igralca znižala.

 

Zormanov predlog tudi ne naslavlja celovite usklajenosti področja iger na srečo s pravnim redom EU, ne odpravlja omejitve pri pridobitvi lastniških deležev koncesionarjev ter ne odpravlja nekaterih nepotrebnih administrativnih ovir. Zorman želi z novelo zakona urediti zgolj področje stav, kar je še dodaten razlog, da vlada njegovega predloga ne podpira.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede kriptovalut

 

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi s stališčem vlade glede regulacije kriptovalut in njihove obdavčitve. Poslanec v vprašanju navaja, da se je guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny zavzel za regulacijo trgovanja z bitcoini oz. kriptovalutami in njihovo obdavčitev. Meni, da je treba za kriptovalute uveljaviti osnovna pravila, kot veljajo za vse druge finančne transakcije, predlagal pa je tudi obdavčitev bitcoinov oz. kriptovalut z DDV. Poslanca zanima, kakšno je stališče vlade glede regulacije kriptovalut in njihovega obdavčenja.

 

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je problem sistemske regulacije področja virtualnih valut tako na globalni ravni kot tudi v EU in posameznih državah članicah predvsem v dejstvu, da transakcije, povezane z virtualnimi valutami, temeljijo na decentraliziranem sistemu veriženja podatkovnih blokov (blockchain), zato je večina procesov, ki potekajo pri teh transakcijah, anonimnih oz. so zunaj jurisdikcije posameznih držav. Glede na to se je večina finančnih regulatorjev v posameznih državah v zadnjem obdobju odločila objaviti opozorila, v katerih morebitne vlagatelje v kriptovalute opozarja na previdnost pri teh naložbah, saj gre za dejavnost, ki ni sistemsko regulirana, zaradi česar so, tudi ob upoštevanju visoke volatilnosti kritpovalut, vlagatelji lahko izpostavljeni tveganjem.

 

Tudi v Sloveniji je zaradi povečanega zanimanja javnosti za virtualne valute, zlasti kot oblike naložbenega sredstva, Odbor za finančno stabilnost (OFS), ki ga sestavljajo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in ministrstvo za finance, na spletnih straneh ministrstva in ATVP 9. oktobra 2017 objavil opozorilo, da deležniki shem virtualnih valut, ki v Sloveniji omogočajo nakup (npr. menjalne platforme), hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje z virtualnimi valutami, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Na ravni EU je takšno opozorilo javnosti posredoval tudi European Securities and Markets Authority (ESMA) kot neodvisen organ EU, katerega naloga je ohranjanje stabilnosti finančnega sistema EU z izboljšanjem zaščite vlagateljev in spodbujanjem stabilnih in urejenih finančnih trgov.

 

Vlada je novembra 2017 imenovala delovno skupino za pripravo Akcijskega načrta Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov). Naloga delovne skupine je, da na podlagi preučitve ovir v praksi in s strani startup skupnosti predstavljenih primerov dobre prakse in rešitev iz tujine pripravi predlog Akcijskega načrta »Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov). V okviru priprave akcijskega načrta delovna skupina med drugim obravnava tudi zbiranje zagonskih sredstev z izdajo žetonov in v povezavi s tem tudi področje kriptovalut.

 

Kriptovalute so v slovenski zakonodaji trenutno regulirane na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma. Zaradi številnih tveganj, ki obstajajo pri poslovanju z virtualnimi valutami, je ta materija urejena v zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

 

Z vidika obdavčenja vlada pojasnjuje, da so tudi kriptovalute podvržene veljavni davčni zakonodaji. Pri presoji davčne obravnave se upošteva tudi veljavna sodna praksa Sodišče EU. Ustrezna pojasnila na temo davčne obravnave kriptovalut so objavljena tudi na spletnih straneh Finančne uprave RS.

 

Vlada je v nadaljevanju odgovora predstavila ključne poudarke, povezane z obdavčitvijo kriptovalut, in sicer davčno obravnavo dohodka, davčno obravnavo za namene DDV in davčno obravnavo za namene davka na finančne storitve.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje o novem zakonu o javnih financah
 
Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi s sprejemanjem novega zakona o javnih financah. Vlada zagotavlja, da neposrednih negativnih posledic zaradi nesprejetja novega in celovitega zakona za državni proračun in javna sredstva ne bo.

 

Vlada pojasnjuje, da se je s predlogom novega zakona o javnih financah poizkušalo urejati večje število vprašanj, ki na novo urejajo finančni položaj različnih uporabnikov javnih sredstev. Navedeni zakon je določal enotne omejitve pri ravnanju z javnimi sredstvi, nove naloge, drugačen proračunski pristop pri porabi sredstev in večji nadzor pri porabi javnih sredstev. Namen ministrstva za finance je bil tudi posodobiti nekatera zastarela pravila in odpraviti zaznane pomanjkljivosti sedanje ureditve.

 

Vse to pa je botrovalo tudi temu, da predloga zakona ni bilo mogoče uskladiti z vsemi deležniki, pri tem pa je bilo iz posredovanih pripomb mogoče ugotoviti, da se želi določati splošna pravila na način, da bo prilagojen posameznemu področju proračunskega uporabnika. Tovrstne težnje so posledično privedle do velikega števila pripomb in predlogov, ki so si medsebojno večkrat v nasprotju. Navedeno je posledica dejstva, da noben drug zakon nima takšnega vpliva na delovanje proračunskih uporabnikov in vseh blagajn javnega financiranja kot prav zakon o javnih financah.

 

Neposrednih negativnih posledic zaradi nesprejetja novega in celovitega zakona o javnih financah za državni proračun in javna sredstva ne bo. Že sedaj veljavni zakon o javnih financah namreč določa vrsto načel, kot so npr. načelo učinkovitosti, gospodarnosti, namenskosti, zakonitosti itd. in drugih ureditev pri ravnanju s proračunskimi sredstvi, pri tem pa navedena načela veljajo tako za neposredne kot posredne uporabnike proračuna. Poleg navedenega je treba upoštevati tudi, da se ključne rešitve, ki bi lahko povzročale škodo, določajo z novelo zakona o javnih financah, ki uvaja večjo fiskalno disciplino, bistveno bolj natančno načrtovanje izdatkov vseh institucionalnih enot sektorja država, predvsem pa bistveno večji poudarek na programski klasifikaciji, kar izhaja iz ureditve, po kateri morajo institucionalne enote sektorja država na ravni podprograma določiti vrstni red prioritet iz svoje pristojnosti za naslednja štiri leta.

 

Vlada se strinja, da je večjo gospodarnost pri ravnanju z javnimi sredstvi mogoče povečati tudi s kogentnimi pravnimi normami ter s povečanim nadzorom nad porabo javnih sredstev na način, da se opredelijo kršitve in nanje vežejo sankcije.      

 

Odnosi z javnostmi