Skoči na vsebino

NOVICA

Ministri v Bruslju o krepitvi vloge finančnega sektorja pri trajnostnem financiranju in poglabljanju EMU

Bruselj, 20. februar 2018 – Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju podprli priporočila posebne strokovne skupine za krepitev vloge finančnega sektorja pri zagotavljanju trajnostnega financiranja, na podlagi katerih bo Evropska komisija dokončala strategijo za trajnostno financiranje. Evroskupina pa je nadaljevala razpravo o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU), predvsem glede krepitve vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) na področju kriznega upravljanja in bančne unije. Ta prizadevanja podpira tudi Slovenija.

Evropska komisija se zaveda, da je za spodbujanje trajnostne rasti in razvoja, ki ne škodi našemu planetu, pomembno usmerjanje zasebnih kapitalskih tokov v bolj trajnostne naložbe. Ker se komisija zaveda pomena obravnave tveganj v zvezi s podnebjem in okoljem za stabilnost finančnega sistema, je ustanovila strokovno skupino, ki je preučila, kako ta vidik upoštevati pri finančni zakonodaji EU in praksah na finančnih trgih. Ti vse bolj spretno razlikujejo med trajnostnimi in drugimi naložbami, to pa je treba podpreti tudi z ukrepi na ravni EU.
 
Skupina strokovnjakov med drugim predlaga izboljšanje razkrivanja finančnih institucij in podjetij o tem, kako je trajnost vključena v njihovo odločanje, in evropski standard za zelene obveznice. Evropska komisija bo na podlagi teh priporočil in posvetovanj dokončala strategijo za trajnostno financiranje, ki je ena od prednostnih nalog iz akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov in eden ključnih korakov pri izvajanju pariškega sporazuma.
 
Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj je povedal, da Slovenija podpira omenjeno razpravo in pripravo učinkovite strategije EU o trajnostnem financiranju, je pa tako kot več drugih ministrov opozoril, da je treba pri tem ustrezno nasloviti možna tveganja. Ko bo komisija predstavila predlog strategije in zakonodajnih aktov, jih bomo podrobno preučili, predvsem z vidika učinkov na stabilnost finančnega sistema.
 
Potem ko je evroskupina v ponedeljek podprla kandidaturo Španca Luisa de Guindosa za podpredsednika Evropske centralne banke (ECB), so finančni ministri EU danes tudi uradno priporočili Evropskemu svetu, naj ga imenuje na ta položaj. Voditelji vlad in držav EU bodo o tem odločali po usklajevanjih z Evropskim parlamentom in ECB, in sicer predvidoma marca.
 
Finančni ministri območja evra so obravnavali tudi napredek Grčije pri izpolnjevanju preostalih nujnih ukrepov, ki so podlaga za dokončanje tretjega pregleda izvajanja programa pomoči in izplačilo novega obroka pomoči. Soglasno je bilo potrjeno, da je Grčija naredila velik napredek in da bo naslednje izplačilo odobreno zelo kmalu.
 
Ministri so izmenjali tudi mnenja o krepitvi vloge ESM, ki je del širše razprave o poglabljanju EMU. Ta je v prvi fazi osredotočena na dokončanje bančne unije in razpravo o nadgradnji ESM oz. njegovem preoblikovanju v Evropski denarni sklad.
 
Ministri so se strinjali, da je ESM doslej opravil uspešno delo in da bi ga bilo dobro še dodatno razviti. Naklonjeni so možnosti, da bi ESM zagotavljal skupno varovalo za Enotni sklad za reševanje, kar je pomembno za kredibilnost in odpornost bančne unije. Zelo pomembna se jim zdi tudi krepitev vloge ESM pri kriznem upravljanju oz. pri oblikovanju in nadzoru morebitnih novih programov pomoči članicam območja evra.
 
Slovenija ta prizadevanja po besedah državnega sekretarja Renčlja podpira, previdna pa je glede morebitnih sprememb pri sprejemanju odločitev nove institucije. Te pomisleke in dodatna pojasnila Evropske komisije bomo še natančno preučili. Podobno kot ostale države članice se tudi Slovenija strinja, da ne sme priti do podvajanja nalog med Evropsko komisijo in ESM oz. novo institucijo.
 
Evroskupina je v širši sestavi (EU-27 brez Velike Britanije) razpravljala tudi o nadaljnjem razvoju bančne unije. Delo se bo nadaljevalo v skladu z akcijskim načrtom iz junija 2016, torej v smeri zmanjševanja tveganj v bančnem sektorju (npr. deleža slabih posojil) ob hkratnem napredku pri ukrepih za deljenje tveganj, kakršen je uvedba evropskega sistema zajamčenih bančnih vlog.
 

Odnosi z javnostmi