Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 168. seji vlade

Ljubljana, 15. februar 2018 - Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance sprejela mnenje o predlogu zakona o vračilu denarnih sredstev iz davčnih oaz in se seznanila s polletnim poročilom o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank za drugo polovico leta 2017.

Vlada o predlogu zakona o vračilu denarnih sredstev v Slovenijo iz posamezni davčnih oaz

Vlada pritrjuje državnemu svetu glede pomena boja proti neželenim posledicam, ki so povezane z davčnimi oazami, vendar kljub namenu, ki ga predlog zakona zasleduje vlada ocenjuje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada pojasnjuje, da v Sloveniji zakonske definicije za davčne oaze ne poznamo. Poljudno se navaja, da gre pri njih za davčno ugodna in konkurenčnejša območja, ki so izven jurisdikcije domače države. Ugodnejša davčna obravnava dohodkov, premoženja in transakcij sama po sebi ni prepovedana, vendar to dejstvo po podatkih davčnega organa pomeni enega od indikatorjev tveganja zavezanca za davek. Poudariti je treba, da odprtje računa v davčni oazi in poslovanje z davčno oazo samo po sebi še ne pomenita prepovedanega ravnanja oziroma kršitev predpisov. Nakazilo v davčno oazo ali poslovanje z davčno oazo je lahko povsem legitimno, če so doseženi dohodki pravilno davčno obravnavani. Ali gre za kršitev davčnih predpisov, je mogoče ugotoviti šele z izvedbo ustreznih postopkov.

Z davčnopravnega vidika mora imeti poslovni subjekt plačilni račun in prek njega poslovati (sicer stori davčni prekršek), vendar ni obvezno, da je odprt pri banki ali drugi organizaciji, ki opravlja plačilni promet v Sloveniji, saj davčna, statusnopravna ali registrska zakonodaja za ustanovitev in poslovanje družbe ne predpisujejo obveznosti odprtja plačilnega računa v Sloveniji. Poudariti je treba, da mora poslovni subjekt in fizična oseba, v primeru, če imata odprt račun v tujini v skladu z zakonom o finančni upravi podatek o številki računa sporočiti davčnemu organu. Kršitev te obveznosti je določena kot prekršek, za katerega je predpisana globa.

Davčni organ lahko pridobi podatke o imetnikih računov, odprtih pri bankah v Sloveniji ali pri drugih organizacijah za vodenje plačilnega prometa v Sloveniji in tudi podatke o poslovanju prek njih. Ti podatki se lahko uporabijo pri opravljanju nalog finančne uprave, vendar so samo indic, na podlagi katerega davčni organ samo sklepa, da je bilo nekaj protipravnega storjeno ali opuščeno. Podatki, ki vzbujajo sum, so podlaga za finančno preiskavo ter začetek postopka finančnega nadzora in znotraj njega razlog za uporabo pooblastil, ki jih ima na voljo finančna uprava za izvajanje svoje temeljne naloge, to je pobiranja davkov. Težave v zvezi z nedopustnim davčnim izogibanjem se pojavijo v primerih, če davčni organ ne razpolaga s podatki o računih, odprtih v davčnih oazah in poslovanju prek njih, česar pa predlog zakona ne rešuje.

Določitev obveznosti poslovanja samo prek računov v Sloveniji bi bila v nasprotju z zakonodajo Evropske unije, ker bi omejevala svobodno izbiro ponudnikov plačilnih storitev. Opravljanje plačilnih storitev v Sloveniji je urejeno v zakonu o plačilnih storitvah in sistemih, ki podrobneje ureja pogoje za opravljanje plačilnih storitev v Sloveniji ter pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev. Ne predpisuje pa obveznosti, da subjekti poslujejo preko transakcijskega računa v Sloveniji.

Po predlagani ureditvi so naslovniki vračila in obdavčitve tudi tisti zavezanci, ki niso oziroma ne bodo pridobili nobene davčne ugodnosti oziroma tisti, katerih nakazovanje denarnih sredstev ni oziroma ne bo pomenilo nedopustnega davčnega izogibanja. K vračilu in obdavčitvi po predlogu zakona zapadejo celo takšni primeri, ko osebe nakažejo sredstva za plačilo storitev (na primer plačilo hotela) ali za nakup predmetov, kar ni v neskladju z nobenim pravnim redom.

Nakazila denarnih sredstev v davčne oaze predlog zakona določa kot davčno osnovo. Predlog zakona opredeljuje, da je davčna oaza država ali mednarodna organizacija, ki zagotavlja sprejemanje in lokacijo denarnih sredstev, ki neposredno ali posredno niso obdavčena ali pa so obdavčena po nižji stopnji, kot so istovrstni ali podobni davki v Sloveniji. Predlog zakona tudi našteva davčne oaze za namen uporabe tega zakona, čeprav med njimi ne našteje nobene mednarodne organizacije. Vlada izpostavlja, da mednarodna organizacija po obstoječih opredelitvah ni davčna oaza.

Vlada dodaja, da so finančni ministri Evropske unije 5. decembra 2017 potrdili seznam nesodelujočih jurisdikcij za davčne namene (EU seznam), na katerem je bilo sedemnajst jurisdikcij. EU seznam je bil 26. januarja 2018 revidiran, tako da je na njem ostalo devet jurisdikcij. Za vsako od njih je tudi navedeno, katerih kriterijev ne izpolnjuje oziroma zaradi neizpolnjevanja katerih kriterijev je bila uvrščena na EU seznam. Za oceno in posledično uvrstitev na seznam so bili odločilni vnaprej dogovorjeni kriteriji, ki sodijo na področje dobrega davčnega upravljanja (davčna transparentnost, pravično obdavčevanje, implementacija anti – BEPS ukrepov). Nekateri od teh kriterijev so bolj tehnični, eni bolj vsebinski. Predlog zakona se do tega seznama ne opredeljuje niti ne obrazloži, zakaj je določeno državo opredelil za davčno oazo. 

Predlog zakona ne določa, kakšno je razmerje do določb veljavnih predpisov, ki že urejajo davčno obravnavo prenosa dohodkov iz ali v davčno ugodnejše jurisdikcije oziroma do veljavnih ukrepov, ki preprečujejo odlivanje neobdavčenih dobičkov iz Slovenije, s katerimi se preprečuje davčno izogibanje. V zvezi s tem vlada izpostavlja zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki to področje ureja. Na njegovi podlagi je prenos dohodkov v ali iz t.i. davčno ugodnejših jurisdikcij že obdavčljiv oziroma je zanje že določena posebna obravnava. Gre za ukrepe, ki so vezani na t.i. črni seznam, na katerega so uvrščene države, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %. Med veljavnimi predpisi, na podlagi katerih se lahko obdavčijo davčna izogibanja, vlada izpostavlja tudi nekatere druge zakonske določbe, ki to področje prav tako že urejajo.

Na podlagi vseh teh predpisov Finančna uprava RS glede odlivanja sredstev v davčne oaze vodi dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja. Učinki nakazil denarja v davčne oaze se izkazujejo tudi v nadzorih, ki se izvajajo v okviru projekta prijave premoženja, pri katerih gre za nadzor nad nepojasnjenimi dohodki fizičnih oseb oziroma potrošnjo fizičnih oseb, ki presega prijavljene dohodke. Finančna uprava ugotavlja, da so pogosto osebe, pri katerih se opravlja nadzor nenapovedanih dohodkov, povezane z družbami s sedežem v davčno ugodnejših območjih.

Na mednarodni ravni so bili že sprejeti ali pa so v postopku sprejemanja ukrepi, ki preprečujejo negativne posledice odlivov v davčne oaze. Boj proti neželenim posledicam, povezanimi z davčnimi oazami, je mogoč zgolj v sodelovanju med čim širšim krogom držav, saj je posamezna država na tem področju precej nemočna. V boju proti davčnim goljufijam in neizpolnjevanju davčnih obveznosti je ključnega pomena sodelovanje med državami, pri čemer se kot pomembno orodje držav za krepitev pravilne izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična izmenjava informacij s področja obdavčevanja. Slovenija si izmenjuje dobre prakse drugih držav v boju proti davčnemu utajevanju in izogibanju plačevanja davkov, predvsem v okviru sodelovanja v mednarodnih organizacijah (na primer OECD), na ravni EU kot tudi v okviru drugih forumov.

Slovenija s svojimi nadzornimi ukrepi dosega dobre rezultate tudi na področju preprečevanja pranja denarja, saj jo po mednarodnih analizah štejejo za eno od držav, kjer je tveganje za pranje denarja med najnižjimi. Poleg tega je pomembna tudi transparentnost v zvezi z nakazili v območja, za katera obstaja večja verjetnost za pranje denarja ali za financiranje terorizma. Novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma uvaja register dejanskih lastnikov, ki bo dodatno pripomogel k zagotavljanju transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in preprečevanju zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Vse aktivnosti kažejo, da je boj proti davčnim goljufijam in utajam določen kot prioriteta, ter da Slovenija tako na nacionalni kot na mednarodni ravni aktivno sodeluje pri sprejemanju zaščitnih ukrepov na področju obdavčevanja v zvezi s prenašanjem oziroma prikrivanjem finančnega premoženja v davčne oaze. 

Kljub nespornosti namena, ki ga predlog zakona zasleduje, ob upoštevanju navedenih vidikov in izhodišč, vlada zaključuje, da je predlagan način pravnega reguliranja napačen in ga zato ne podpira.

 

Vlada seznanjena s poročilom o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank

Vlada se je danes seznanila s polletnim poročilom ministrstva za finance o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2017.

Izboljšanje kreditnega portfelja se nadaljuje tudi v letu 2017. V desetih mesecih lanskega leta se je delež terjatev v zamudi nad 90 dni znižal s 5,4 % na 4,6 % oziroma nedonosne izpostavljenosti (NPE), usklajene z ureditvijo Evropskega bančnega organa (EBA), z 8,5 % na 6,9 %.

Tveganja v bančnem sistemu se v drugi polovici leta 2017 niso pomembneje spremenila glede na prvo polletje. Vse tri banke – Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka – dosegajo kapitalske zahteve, ki jih je v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja določil pristojni nadzornik.

Donosnosti obveznic držav evrskega območja so se v drugi polovici leta 2017 v večini držav območja evra naprej zniževala. Pribitki obveznic Slovenije glede na nemške državne obveznice so v drugi polovici leta 2017 večino obdobja beležili trend padanja, ki je bil izrazitejši na daljših ročnostih.

V prvih treh četrtletjih leta 2017 se je Slovenija utrdila med najhitreje rastočimi gospodarstvi v evrskem območju. Gospodarska rast je v tem obdobju dosegla 4,7 odstotka. Povečal se je prispevek neto menjave s tujino zaradi pospeška v rasti izvoza ob postopoma šibkejši rasti zasebne potrošnje in investicij.

Ministrstvo za finance v skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank in uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank spremlja učinke izvedenih ukrepov in pripravi polletno poročilo vladi.

 

Odnosi z javnostmi