Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 167. seji vlade

Ljubljana, 7. februar 2018 – Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance sklenila, da odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države ni potrebno spreminjati. Za članico nadzornega sveta SID banke je vlada imenovala Moniko Pintar Mesarič. Vlada je sprejela tudi mnenje glede novele Zakona o dohodnini in predloga dopolnitve zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Odgovorila je tudi na eno poslansko vprašanje.

Vlada o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države

Vlada je na današnji seji sklenila, da odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države ni potrebno spreminjati.

Vlada mora v enem letu od sprejema strategije upravljanja kapitalskih naložb države opraviti njeno revizijo in v primeru spremenjenih gospodarskih in drugih okoliščin državnemu zboru predlagati v sprejem novo strategijo.

Ministrstvo za finance je prejelo predloge Slovenskega državnega holdinga in predloge Kapitalske družbe glede spremembe strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Vse predloge je skrbno pregledala evalvacijska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance in koalicijskih strank ter sprejela soglasen sklep, da se bo odločitev o pripravi nove strategije lahko verodostojno sprejela na podlagi znanih učinkov izpolnjevanja ciljev strategije za poslovno leto 2016, ki bodo znani v drugi polovici leta 2017. Letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije in SDH za leto 2016 kaže pozitivne učinke vzpostavljenega sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti. Donos na kapital družb v upravljanju SDH, katerega zvišanje predstavlja enega ključnih ciljev strategije, se je iz 4,7 % v letu 2015 povečal na 6,0 % v letu 2016. Dividende, ki jih je prejela Republika Slovenija, pa so za poslovno leto 2016 znašale 211 milijonov evrov, kar je za 69 milijonov evrov ali za 49 % več kot leto prej. Z letnim poročilom se je seznanila tudi evalvacijska delovna skupina za pripravo predloga nove strategije. Ugotovila je, da gre za pregleden dokument, ki vključuje vse bistvene podatke, kot so predstavitev delovanja vsake družbe posebej in kar je bistveno, tudi merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države in izpolnjevanje teh meril v letu 2016. Sklenila je, da se vladi predlaga, da strategije ne spremeni.

Vlada je, glede na priporočila evalvacijske delovne skupine in upoštevaje pozitivne učinke upravljanja kapitalskih naložb države ter gospodarske razmere v letu 2017 in pričakovanja v letu 2018 ugotovila, da je veljavna strategija še vedno relevantna in da  odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države ni potrebno spreminjati.

 

Vlada za članico nadzornega sveta SID banke imenovala Moniko Pintar Mesarič

Vlada je na današnji seji na predlog ministrstva za finance za članico nadzornega sveta SID bankez dnem 22. februar 2018 za mandatno dobo petih let imenovala Moniko Pintar Mesarič, ki je že zdaj članica nadzornega sveta.

Člane nadzornega sveta SID banke v skladu z zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki imenuje vlada, in sicer:

- pet članov kot predstavnike strokovne javnosti na predlog ministra, pristojnega za razvoj in evropske zadeve;

- enega člana kot predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, na predlog ministra za finance in

- enega člana kot predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, na predlog ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Obstoječi nadzorni svet SID banke ima šest od zakonsko predvidenih sedmih članov. Članici Moniki Pintar Mesarič petletni mandat poteče 21. februarja 2018.

Ministrstvo za finance je v skladu z zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki v povezavi z zakonom o bančništvu podalo predlog za ponovno izvolitev članice in Komisijo za ocenjevanje primernosti zaprosilo za izdelavo ocene primernosti kandidatke Monike Pintar Mesarič za članico nadzornega sveta SID banke.

Skladno s sklepom o ureditvi notranjega upravljana, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ocena primernosti v primeru ponovne izvolitve vključuje okoliščine ob ponovnem imenovanju člana upravljalnega organa. V tem primeru banka preveri samo, ali je zadevni član ob upoštevanju navedenih okoliščin še vedno primeren za opravljanje funkcije.

Komisija za ocenjevanje primernosti je 26. januarja 2018 za kandidatko Moniko Pintar Mesarič izdala pozitivno oceno individualne in kolektivne primernosti za opravljanje funkcije članice nadzornega sveta SID banke. Oceno primernosti je 31. januarja 2018 potrdila Komisija za imenovanje in prejemke nadzornega sveta SID banke.

Ker so izpolnjeni zakonski pogoji za imenovanje kandidatke in je bila izdelana ter potrjena ocena individualne in kolektivne primernosti kandidatke, je ministrica za finance vladi predlagala imenovanje Monike Pintar Mesarič v nadzorni svet SID banke z dnem 22. februar 2018 za mandatno dobo petih let.

 

Vlada sprejela mnenje glede novele Zakona o dohodnini  

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela mnenje k noveli Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin).

Tonin in somišljeniki so parlamentu v obravnavo in sprejetje predložili Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o dohodnini, v katerem se predlaga olajšava za donacije z namenom investiranja v društvu, ki deluje v javnem interesu na področju športa.

Vlada predlogu zakona nasprotuje iz navedenih razlogov: že uveljavljena davčna olajšava za donacije in neenaka obravnava enega segmenta nepridobitnega sektorja glede na druge brez utemeljenih razlogov, omogočanje financiranja športnih društev preko drugih institutov v davčni zakonodaji – namenitev dela dohodnine za donacije, financiranje preko javnih razpisov, z vidika davka od dohodkov pravnih oseb donacije predstavljajo dohodke iz nepridobitne dejavnosti in se ne vključujejo v davčno osnovo, vidik neenakosti z vidika EU zakonodaje, vidik vsebinske nedodelanosti predloga (nadzorni organ, kazenske določbe) vidik javnofinančne konsolidacije in odsotnost predlaganega hkratnega ukrepa na  prihodkovni oziroma odhodkovni strani proračuna.

 

Vlada o predlogu dopolnitve zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Vlada je sprejela mnenje o predlogu dopolnitev zakona davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Vlada omenjenemu predlogu nasprotuje.

Vlada pojasnjuje, da se zaveda pozitivnih učinkov športa na najrazličnejših področjih življenja in delovanja, kar izhaja tudi iz zakonodajnega okvira in drugih programskih aktov za področje športa, ki jih je sprejela. Davčna politika oziroma davčni sistem kot eden izmed dejavnikov, ki lahko vplivajo na boljše okolje za delovanje in razvoj športa, je vpet v siceršnje ekonomske, pravne in druge institucionalne okvire družbe, zato so ukrepi davčne politike odvisni od konteksta splošne ekonomske politike, dogovorjenih prednostnih nalog razvoja ter siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Upoštevati je posledično treba vse ukrepe davčne politike in njihov učinek v okviru posamezne vrste davka, in tudi širše, v okviru vseh davkov – kar zagotavlja zasledovanje morebitnih usmerjenih ciljev ob hkratnem zagotavljanju poštenega in učinkovitega obdavčenja. To pomeni, da je treba na posamezne predloge gledati celovito, ne samo z vidika enega ukrepa, ene skupine ali enega področja.

Predlagatelji predlagajo dodatno davčno olajšavo za donacije z namenom investiranja v društvu, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Poudariti je treba, da se predlaga dodatno in po obsegu širšo olajšavo od veljavne olajšave za donacije, ki je že določena v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Olajšavo za donacije, ki je namenjena za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, je po obračunskih podatkih davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2016 uveljavljalo 9.683 zavezancev (9,4 % vseh zavezancev za DDPO). Pri tem ni mogoče izločiti samo zavezancev, ki so uveljavljali le olajšavo za donacijo za športne namene, temveč so podatki le na zbirnem nivoju za vse namene. Z olajšavo za ta namen so zavezanci zmanjšali davčno osnovo za 21,1 milijonov evrov, kar pomeni, da navedena olajšava predstavlja davčni potrošek in predstavlja torej znižanje prihodkov iz naslova DDPO v višini okoli 4 milijonov evrov. Njihovi skupni prihodki so znašali 58.182 milijonov evrov, kar pomeni, da bi v primeru, da bi zavezanci izkoristili davčno olajšavo v celoti, lahko zmanjšali davčno osnovo za ta namen v višini okoli 174 milijonov evrov. Delež zavezancev, ki so uveljavljali navedeno olajšavo za donacije glede na skupno število vseh zavezancev, se praktično ne spreminja. Podobno velja tudi za znesek olajšave za donacije, namenjene med drugim tudi za športne namene, saj je razvidno, da olajšava v razmerju do celotnega zmanjšanja davčne osnove in davčnih olajšav v zadnjih treh letih predstavlja približno 1,3 %. Iz podrobnejše analize podatkov je razvidno, da je bilo izmed vseh zavezancev, ki so uveljavljali navedeno olajšavo, skupaj 14,3 % zavezancev (1.384), ki so popolnoma v celoti izkoristili davčno olajšavo za donacije, torej do meje 0,3 % obdavčenega prihodka zavezanca, in sicer v skupni višini 3,4 mio evrov. Ob upoštevanju veljavne stopnje DDPO to pomeni, da je navedena olajšava samo pri teh zavezancih znižala javnofinančne prihodke za okoli 0,6 mio evrov. Preostalih 85,7 % zavezancev je davčno olajšavo izkoristilo le deloma, saj je iz podatkov razvidno, da je skupen znesek uveljavljene olajšave v letu 2016 znašal 17,7 mio evrov, kar je predstavlja le 0,03 % njihovih skupnih doseženih prihodkov.

Glede na navedeno je torej olajšava za donacije za športne namene že določena. Za določen znesek izplačila za te namene si zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo. Olajšava se zaradi spoštovanja EU svoboščine prostega pretoka kapitala lahko uveljavlja tudi za izplačila v druge države članice EU in EGP.

Vlada dodaja, da je olajšava za donacije določena tudi v zakonu o dohodnini za zavezance, ki dosegajo dohodek iz dejavnosti. Dodatno zakon določa donacije za namene financiranja splošno-koristnih namenov, med katere se uvrščajo tudi društva, ki delujejo v javnem interesu na področju športa. Vsak rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine nameni za financiranje teh namenov. Podatki iz decembra 2017 za leto 2016 pa kažejo, da je bilo za namenitev dela dohodnine za donacije namenjenih 4.399.013 evrov sredstev od skupno 9.482.025 evrov razpoložljivih sredstev. Vseh upravičencev do namenitve dela dohodnine za donacije, ki so vpisani primarno kot upravičenci s področja športa, je bilo v letu 2016 1.466, skupaj pa so prejeli 796.049 evrov sredstev iz tega naslova. Upravičenci do namenitve dela dohodnine za donacije tako ne pristopajo aktivno k pridobivanju razpoložljivih sredstev in ne aktivirajo rezidentov za namenitev dela dohodnine in pridobitev sredstev, ki so jim na voljo iz proračuna.

 

Vlada odgovorila na vprašanje Grimsa glede dviga DDV 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa v zvezi z odgovornim poročanjem o možnosti dviga DDV in drugih davkov oziroma davščin.

Grims sprašuje zakaj se opravljajo študije možnosti dviga DDV in ali vlada dejansko razmišlja o dodatnem dvigu davkov oz. davščin, katerih, kdaj in pod kakšnimi pogoji.

Vlada mu odgovarja, da povečanje nominalnih stopenj davkov in drugih javnofinančnih dajatev v mandatnem obdobju ni predvideno, niti ne uvajanje novih oblik javnofinančnih obremenitev gospodarstva. Kar je ključno in najbolj pomembno je, da v tem času vlada poskrbi in pripravi izhodišča za sistemsko prenovo obdavčitve, predvsem na področju širše politike razbremenitve dela, poleg sprememb, ki so povezane s prenosi sprejetih direktiv oziroma drugih rešitev na ravni EU in OECD.

 

Služba za odnose z javnostmi