Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 166. seji vlade

Ljubljana, 2. februar 2018 – Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance določila predloga zakona glede zagotavljanja ključnih informacij o paketnih naložbenih in zavarovalnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zakona o trgu finančnih instrumentov. Izdala je tudi uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2019 izdajo priložnostni kovanci ter odgovorila na štiri poslanska vprašanja.

Vlada določila besedilo predloga zakona za boljšo informiranost malih vlagateljev in kupcev zavarovalnih naložbenih produktih

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga zakona glede zagotavljanja ključnih informacij o paketnih naložbenih in zavarovalnih naložbenih produktih za male vlagatelje. Močni in ustrezno urejeni trgi, ki postavljajo na prvo mesto interese malih vlagateljev, so nujno potrebni za vzpostavitev srednje in dolgoročnega zaupanja vlagateljev ter stabilno gospodarsko rast.

Finančna kriza je v najširšem obsegu postala kriza zaupanja vlagateljev oziroma končnih uporabnikov finančnih storitev. Pomanjkanje preglednosti, slabo poznavanje prevzetih tveganj in neustrezno ukrepanje pri navzkrižjih interesov so povzročili, da so se vlagateljem po vsej Evropski uniji prodajali naložbeni in zavarovalni naložbeni produkti, ki niso ustrezali njihovim potrebam. Zaupanje vlagateljev v finančni sektor se je zato zelo zmanjšalo, poveča pa se lahko le z ukrepi, ki bodo omogočili odpravo teh pomanjkljivosti in bodo podlaga za gospodarsko rast v Evropski uniji.

Ugotovljeno je bilo, da lahko izdajanje paketnih naložbenih produktov, zaradi nesorazmernosti glede obveščenosti in strokovnega znanja med proizvajalci oziroma ponudniki in malimi vlagatelji, poveča njihovo zapletenost, zmanjša se preglednost ključnih naložbenih značilnosti in nastajajo dodatni stroški, ki se morda na prvi pogled ne opazijo. Vlagatelji v take produkte se zanašajo na informacije o produktu, ki jih pridobijo od proizvajalca ali ponudnika. Nejasne ali nepopolne informacije o produktih lahko povzročijo izbor neustreznih ali nerazumljenih produktov. Prav tako se lahko zgodi, da vlagatelj, kadar njegovi interesi niso usklajeni z interesi prodajalca, vloži sredstva v neprimeren produkt. To se zlasti dogaja pri prodaji produktov, pri katerih je prodajalcem zagotovljena finančna spodbuda.

Evropska komisija je kot odgovor na to pripravila rešitve, ki jih je uveljavila s sprejetjem Uredbe (EU) št. 1286/2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih in je podlaga za pripravo besedila zakona o izvajanju uredbe (EU) o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih.

Namen predloga zakona je zagotavljanje ustrezne obveščenosti malih vlagateljev o lastnostih paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih na razumljiv način, kar omogoča uvedba dokumenta s ključnimi informacijami. Vsak proizvajalec oziroma ponudnik takih naložbenih produktov bo moral pripraviti kratek in jedrnat dokument s ključnimi informacijami in ga objaviti na svoji uradni spletni strani. S tem se izboljšuje kakovost informacij, ki bodo malim vlagateljem na voljo pri primerjavi med različnimi tovrstnimi produkti. Malemu vlagatelju bo omogočeno razumeti lastnosti posameznega produkta in vsa tveganja, ki jih vključujejo.

Poglavitne rešitve v predlogu zakona poleg enotnih pravil o razkrivanju informacij o naložbenih produktih za male vlagatelje, zagotavljajo tudi enotne pogoje glede obveščenosti o naložbenih produktih in predložitve informacij malim vlagateljem. Za kršitve določb predloga zakona in obseg izvajanja Uredbe 1286/2014/EU so podeljena pooblastila pristojnim organom: Banki Slovenije, Agenciji za zavarovalni nadzor in Agenciji za trg vrednostnih papirjev, ki bodo za ugotovljene kršitve lahko izrekli globe izdajatelju v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali do treh odstotkov skupnega letnega prometa, ali do 5.000.000 evrov. Prav tako je za posebno hude kršitve globa predvidena tudi za odgovorno osebo izdajatelja, ki ji pristojni organ lahko izreče globo do višine 700.000 evrov, ali dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo.

 

Vlada določila besedilo predloga zakona o trgu finančnih instrumentov

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o trgu finančnih instrumentov, katerega poglavitni namen je prenos direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v slovenski pravni red. S predlogom se med drugim podrobneje urejajo pravice vlagateljev, obveznosti investicijskih podjetij in nadzornih institucij. Določajo se tudi natančna pravila in postopki v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev oziroma celovito poplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev.

S predlogom zakona se v slovensko zakonodajo prenaša več direktiv in uredb EU, namen zakona pa je tudi ureditev področja sistema jamstva za terjatve vlagateljev na način, ki bo zagotavljal popolno, učinkovito, pregledno in nadzorovano poplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev v primeru stečaja borznoposredniške družbe oziroma druge osebe, ki ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.

Ključne novosti, ki so v predlog zakona prenesene iz evropske zakonodaje, prinašajo predvsem obveznost trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranem trgu, zahteve po preglednosti za večji nabor finančnih instrumentov (emisijski kuponi), zahteve po preglednosti, ki veljajo pred in po trgovanju s finančnimi instrumenti (npr. objava podatkov o cenah finančnih instrumentov), zahteve, ki se nanašajo na algoritmično in visoko frekvenčno trgovanje ter vzpostavitev nadzora v zvezi s tem ter večje pristojnosti nadzornih organov in poenotenje sankcij. S predlogom zakona pa se zasleduje tudi cilj povečanja zaščite vlagateljev. Investicijska podjetja morajo namreč delovati v skladu z najboljšimi interesi strank, ko jim zagotavljajo investicijske storitve. Zaščititi morajo premoženje strank in zagotoviti, da so njihovi produkti oblikovani tako, da izpolnjujejo potrebe in ustrezajo končnim vlagateljem. Vlagatelji morajo prejeti obsežne informacije o ponujenih ali kupljenih produktih in storitvah. Poleg tega morajo investicijska podjetja zagotoviti, da se uspešnosti zaposlenih ne nagrajuje ali ocenjuje na način, ki je v nasprotju z interesi vlagateljev.

 

V letu 2019 na priložnostnih kovancih obeleženi dve 100. obletnici

Vlada je izdala uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2019 izdajo priložnostni kovanci. Določila je dva dogodka, od katerih se izdata spominski kovanec za 2 evra in zbirateljski kovanci.

V letu 2019 bo spominski kovanec za 2 evra izdan v počastitev 100. obletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani, ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini pa se bodo izdali zbirateljski kovanci.

Na podlagi zakona o priložnostnih kovancih Slovenija izdaja priložnostne kovance ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih, ki so splošnega pomena za Slovenijo ali imajo širši mednarodni pomen. Priložnostni kovanci se delijo na spominske in zbirateljske kovance.

Spominski kovanci so po velikosti ter fizičnih in kemijskih lastnostih enaki tečajnim evrskim kovancem za 2 evra in so zakonito plačilno sredstvo v vseh državah članicah evrskega območja. Imajo skupno stran evrskega kovanca za 2 evra in nacionalno stran, ki zaznamuje dogodek, ob katerem je izdan.

Zbirateljski kovanci so izdelani iz zlata, srebra ali drugih kovin, ki jih določi vlada in so zakonito plačilno sredstvo le v Sloveniji, drugje pa imajo samo numizmatično vrednost. Njihova nominalna vrednost je izražena v evrih, vendar ne sme biti enaka, kot je nominalna vrednost tečajnih evrskih kovancev.

Banka Slovenije je od 16. januarja do 30. junija 2017 zbirala predloge dogodkov, ki bi bili v letu 2019 primerni za zaznamovanje z izdajo priložnostnih kovancev. Povabilo je bilo poslano na naslove državnih, izobraževalnih in drugih institucij v Sloveniji.

Prispelo je dvajset predlogov. Najvišjo skupno oceno je prejel dogodek za zaznamovanje 100. obletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani, na drugo mesto pa se je uvrstila 100. obletnica priključitve Prekmurja k matični domovini.

 

Vlada odgovorila na vprašanje Breznika glede plače predsednice uprave SDH 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z dvigom plače predsednici uprave Slovenskega državnega holdinga.

Breznik vladi zastavlja dva sklopa vprašanj, ki sta vezana na prejemke predsednice in članice uprave SDH ter na člana nadzornega sveta SDH Janeza Vipotnika.

Vlada pojasnjuje, da je pristojnost določanja prejemkov upravi SDH določena v sedmem odstavku 46. člena Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki pravi, da prejemke določi nadzorni svet SDH. Pri tem se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja prejemke članov organa nadzora v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Konkretnega določanja prejemkov ZSDH-1 ne ureja, ampak se skladno s 34. členom ZSDH-1 uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki v prvem odstavku 270. člena predpisuje, da mora nadzorni svet pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter  slediti načelom iz sedmega odstavka 294. člena tega zakona, med drugim, da politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbuja dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavlja, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe.

Nadzorni svet SDH je na podlagi navedenih določil ZSDH-1 in ZGD-1 samostojno (in ne v soglasju z vlado kot skupščino SDH) potrdil dodatke k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH na dopisni seji 22. 12. 2017.

Ministrstvo za finance je predsednika nadzornega sveta SDH Damjana Beliča zaprosilo za pisno informacijo o razlogih, kriterijih in utemeljenosti sklenitve dodatkov k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH. Uprava SDH je 8. 1. 2018 obvestila nadzorni svet SDH, da predlaga sporazumno odpravo dodatkov k pogodbama o zaposlitvi. Nadzorni svet SDH se je 10. 1. 2018 sestal na izredni seji, na kateri je sprejel omenjeni predlog za sporazumno odpravo dodatkov. Pogodbi o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH oziroma njun fiksen del plače (osnovna plača) tako ostajata na enaki ravni kot pred 22. 12. 2017.

Breznik med drugim tudi sprašuje vlado, če držijo navedbe, da je Janez Vipotnik opravil izpit za nadzornika šele nekaj mesecev pred imenovanjem za nadzornika SDH in to celo preko predsednice uprave SDH Lidije Glavina?

V zvezi z »izpitom za nadzornika« vlada pojasnjuje, da so vsa potrebna potrdila del življenjepisa Janeza Vipotnika, ki ga je vlada posredovala državnemu zboru 9. 11. 2017. Iz dopisa predsednika državnega zbora (10. 11. 2017) je razvidno, da so člani Mandatno-volilne komisije gradivo, katerega del je tudi potrdilo o opravljenem »izpitu za nadzornika«, prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Predsednik državnega zbora je prejemnike gradiva obvestil, da le-to vsebuje osebne podatke in je potrebno z njimi ravnati v skladu s predpisi, ki opredeljujejo varstvo osebnih podatkov.

Breznik je navedeno gradivo prejel kot podpredsednik Mandatno-volilne komisije in na njeni 40. seji dne 7. 12. 2017 med drugim povedal:

  • »Mesec dni pred razpisom se je prijavil na tečaj združenja nadzornikov in Jamnik in gospa Glavina sta mu podpisala obrazec oziroma potrdilo, da je opravil izpit za nadzornika. Mesec dni pred razpisom mu Glavina podpiše torej šefica SDH, da je usposobljen za nadzornika«.
    Podobno je Breznik povedal tudi na 36. redni seji državnega zbora 14. 12. 2017:
  • »In da ne boste mislili, ta izpit mu je podpisala tudi gospa Lidija Glavina.«
    Breznik je torej svoje vedenje črpal iz priloženega potrdila Janeza Vipotnika. Iz potrdila je med drugim razvidno sledeče:
  • njegov status je viden v Registru imetnikov Certifikata ZNS na spletni strani združenja, 
  • da so navedena imena in priimki predstavnikov treh organizacij, ne le Boruta Jamnika (ZNS) in Lidie Glavine (SDH), ampak tudi mag. Sama Hribarja Miliča (GZS),
  • da pod navedenimi imeni in priimki ni podpisov nobenega izmed navedenih.
    Breznik se je torej zlagal, ko je navajal, da je pod certifikatom podpisana predsednica uprave SDH, kakor tudi, da je Janez Vipotnik »opravil izpit … preko predsednice uprave SDH«.
    Glede tega je potrebno pojasniti, da je ZNS samo eden od izvajalcev usposabljanj za člane nadzornih svetov, ki jih je s sklepom v času osme vlade leta 2006 izbral tedanji minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, GZS in SDH pri temu nastopata kot partnerja in podpornika certifikata ZNS.
    Ob temu je potrebno opozoriti, da certifikat ZNS predstavlja višjo stopnjo znanja (kandidati morajo opraviti izpit) od zgolj predpisanega potrdila o usposabljanju za člane nadzornih svetov in upravnih odborov. Iz javno dostopnih registrov ZNS je tudi razvidno, da Janez Vipotnik ni imetnik le certifikata ZNS, ampak tudi potrdila o usposabljanju za člane nadzornih svetov in upravnih odborov, ki predstavlja pogoj iz šeste alineje četrtega odstavka 21. člena ZSDH-1 za člane nadzornih svetov v družbah s kapitalsko naložbo države. Slednji pogoj med pogoji za člane nadzornega sveta SDH, ki jih predpisuje 39. člen ZSDH-1 ni naveden, se pa upošteva kot potrdilo o strokovnih znanjih, ki predstavljajo prednost. Razlog za to je pogoj iz četrte alineje prvega odstavka 39. člena ZSDH-1, ki za člana nadzornega sveta SDH predpisuje, da mora imeti »najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb« (povsem enak pogoj je predpisal tudi 21. člen ZSDH, ki je bil sprejet leta 2012 v času desete vlade). To je pomembno predvsem v povezavi z očitkom Breznika, da Janez Vipotnik nima nikakršnih izkušenj z nadzorovanjem družb v slovenskem pravnem sistemu, saj je iz navedenega pogoja razvidno, da so potrebne najmanj desetletne izkušnje iz članstva ali v upravah ali v nadzornih svetih. Na podlagi navedenih utemeljitev je razvidno, da očitki Breznika ne odražajo »koruptivnega dejanja«.

Vlada odgovorila na vprašanje Čuša glede Loterije Slovenije

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z nepravilnostmi pri žrebanju dobitkov igre »Super Loto«, ki jo prireja Loterija Slovenije.
Čuš sprašuje vlado glede zapletov pri objavi izida žrebanja igre »Super Loto« 3. 1. 2018, ki jo prireja Loterija Slovenije.
Nadzorni organ je v inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da pri sami izvedbi žrebanja igre na srečo »Loto« (»Super Loto«, »Super Loto plus« in »Super Lotko«), 1. 1. 2018 z začetkom žrebanja ob 19:50 uri ni bilo nepravilnosti. Posnetek žrebanja z izžrebanimi številkami je bil javno objavljen in predvajan ob 20:55 uri, na II. programu TV Slovenija. Prav tako je koncesionar pravilne izžrebane številke z e – sporočili posredoval e - igralcem, jih objavil na spletnem portalu www.eloterija.si, na odzivniku Loterije Slovenije, na specializiranih prodajnih mestih, na vseh BS Petrol, MOL, OMV in trafikah 3Dva ter mobilni aplikaciji koncesionarja. Posnetek žrebanja si lahko igralci ogledajo tudi na spletni strani koncesionarja www.loterija.si in v arhivu oddaj na spletni strani www.rtvslo.si. Tako iz Zapisnika žrebanja igre na srečo »Super Loto« kot posnetka javnega žrebanja nedvoumno izhaja, katere številke so bile izžrebane za dobitke »Super Loto«, »Super Loto plus« in »Super Lotko«. Na podlagi drugega stavka 16. člena Pravil, je koncesionar objavil rezultate žrebanja tudi na spletnem naslovu www.loterija.si. Pri objavi na tem naslovu pa je prišlo do prve od dveh napak.
Prva napaka se je pojavila, ko je koncesionar 1. 1. 2018 od približno 21:40 ure do 22:10 ure napačno objavil rezultate žrebanja »Super Loto« na spletni strani www.loterija.si. Napačni rezultati žrebanja, ki jih je koncesionar objavil, so bili izidi žrebanja 2. kroga »Super Lota«, katerega je koncesionar izvedel 31. 3. 2017 in za katerega je nadzorni organ opravil inšpekcijski nadzor dne 31. 3. 2017. Razlog, ki je povzročil, da je prišlo do napačne objave rezultatov je tehnične narave. Pojavili so se tehnični zapleti ob osveževanju podatkov, novi podatki se namreč naložijo na prejšnjo shemo, zaradi česar se niso pravilno osvežili podatki o dejansko izžrebanih številkah. Najprej sta se osvežila - prenesla podatka o dnevu žrebanja in krogu žrebanja in šele nato podatek o izžrebanih številkah za vse tri dobitke (»Super Loto«, »Super Loto Plus« in »Super Lotko«). Nazadnje se je osvežil – prenesel podatek o informativni vrednosti dobitkov. Zaradi navedenih okoliščin so bili do zaključka osvežitve spletne strani (do prenosa dejanskih podatkov na spletno stran) v objavljenem poročilu vidni rezultati iz prejšnjega žrebanja (31. 3. 2017) in ne osveženi dejanski podatki iz zadnjega žrebanja. Druga napaka pa se je pojavila, ko je koncesionar že osvežil podatke in objavil poročilo s pravilno izžrebanimi številkami 1. 1. 2018 ob 22.30 uri, pri čemer so se objavile vrednosti dobitkov, ki niso bile izračunane pravilno. Koncesionar je nemudoma, ko je ugotovil, da je prišlo do napake v vrednosti posameznih dobitkov ustavil izplačevanje dobitkov. Vrednosti posameznih dobitkov je koncesionar potem popravil skladno s 15. a členom Pravil, ki določa, da se, v primeru, če v določenem krogu ni dobitka posamezne vrste, vrednost sklada za to vrsto dobitka sorazmerno doda dobitkom nižje vrste istega kroga. V danem primeru dobitek Super 6 + 1 ni bil vplačan, zato se je sklad v višini 29.328,47 EUR razdelil v nižje vrste tega kroga (dobitke Super 6, Super 5+1, Super 5, Super 4+1, Super 4 in Super 3+1). Nadalje je koncesionar na spletni strani www.loterija.si objavil pojasnilo o navedenih zapletih in opravičilo igralcem.
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je bilo koncesionarju izrečeno ustno opozorilo po 33. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru in podana zahteva, da igro na srečo »Loto« izvaja skladno s Pravili igre »Loto«, ki jih je potrdil nadzorni organ. Nadalje je bilo koncesionarju naloženo, da najkasneje v roku 30 dni od podpisa zapisnika nadzornemu organu predloži dopolnjen Tehnološki postopek igre na srečo »Loto«, kjer bo koncesionar natančno opredelil postopke objave rezultatov žrebanja na spletnem naslovu s katerimi bo predpisal postopke kontrole pred objavo rezultatov žrebanja in objavo poročila, ter s tem odpravil možnosti tovrstnih napak v prihodnje.
Nadzorni organ je ugotovil, da gre  pri tovrstni napaki koncesionarja za izjemen dogodek, ki je nastal ob nesrečnem spletu okoliščin, medsebojno povezanih tehničnih težav ter nepazljivosti koncesionarja. Navesti velja, da gre za prvi tak dogodek, odkar koncesionar objavlja poročila o žrebanjih na svoji spletni strani. Z naloženo dopolnitvijo tehnološkega postopka izvajanja igre, naj bi se možnost ponovitve tovrstne napake še bistveno zmanjšala. Koncesionar ima za prirejanje klasičnih iger na srečo vsa potrebna znanja in izkušnje ter na ozemlju Republike Slovenije najdaljšo tradicijo. Izpolnjuje vse pogoje, ki so predpisani z ZIS, Uredbo, Pravilnikom o prirejanju iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, Pravili igre na srečo »Loto«, Dodatkom k pravilom igre na srečo »Loto« ter Tehnološkim postopkom igre na srečo »Loto«. Kot prireditelj iger na srečo se je izkazal za zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja, saj devet klasičnih iger na srečo (Loto, 3x3 plus 6, Ekspres loterija, Hip igra, Izredna srečka, Kviz srečka, Eurojackpot, Tiki Taka in Vikinglotto), za katere mu je Vlada Republike Slovenije dodelila koncesije, prireja v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo, pravili iger in po tehnološkem postopku, ki velja za posamezno igro na srečo. Redno izpolnjuje vse obveznosti do igralcev, v predpisanih rokih in na predpisan način obračunava in plačuje davčne, koncesijske in druge javnofinančne obveznosti iz naslova prirejanja iger na srečo (davek od iger na srečo, koncesijska dajatev, davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo), kakor tudi ostale davčne in javnofinančne obveznosti. Prav tako izvaja vse s koncesijskimi pogodbami naložene obveznosti ter v rokih in na predpisan način nadzornemu organu posreduje vse zahtevane podatke, poročila in obvestila.
Pri izvajanju nadzora nad prirejanjem klasičnih iger na srečo nadzorni organ ugotavlja, da koncesionar prireja igre na srečo v skladu s posameznimi pravili in po tehnoloških postopkih, ter skladno s sprejetim kodeksom družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo. Nadzorni organ izvaja nadzor pri koncesionarju posredno in neposredno ter preko nadzornega informacijskega sistema. Posredni nadzor pri koncesionarju nadzorni organ izvaja z nadzorom poročil, zapisnikov, javnih objav, obračuna prihodkov in odhodkov, nerevidiranih in revidiranih letnih poročil ter drugih poročil, ki jih je koncesionar dolžan pošiljati nadzornemu organu. V okviru neposrednega nadzora pa nadzorni organ pri koncesionarju nadzoruje vse procese, ki so povezani s prirejanjem iger na srečo, pri čemer v neposrednih inšpekcijskih nadzorih ni ugotovil bistvenih nepravilnosti pri prirejanju posameznih iger na srečo, zato nadzorni organ meni, da koncesionar svojo vlogo prireditelja klasičnih iger na srečo opravičuje.
 
Vlada odgovorila na vprašanje Logarja glede plač uprave SDH 
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Anžeta Logarja v zvezi z zvišanjem plač upravi Slovenskega državnega holdinga.
Logar vladi zastavlja dva sklopa vprašanj, ki se nanašajo na plače v javnem sektorju in na plače v upravi SDH.
Vlada odgovarja, da so se s sprejeto Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju odpravile določene anomalije, tako glede načina (metodologije) določanja osnovnih plač direktorjem, kot tudi glede samih uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede. Gre torej za direktorje (plačna skupina B) in ne za funkcionarje (plačna skupina A), katerim so plačni razredi določeni s prilogo 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Glede plač upravi SDH vlada pojasnjuje, da je pristojnost določanja prejemkov upravi SDH določena v sedmem odstavku 46. člena Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki pravi, da prejemke določi nadzorni svet SDH. Pri tem se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja prejemke članov organa nadzora v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Konkretnega določanja prejemkov ZSDH-1 ne ureja, ampak se skladno s 34. členom ZSDH-1 uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki v prvem odstavku 270. člena predpisuje, da mora nadzorni svet pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter  slediti načelom iz sedmega odstavka 294. člena tega zakona, med drugim, da politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbuja dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavlja, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe.
Nadzorni svet SDH je na podlagi navedenih določil ZSDH-1 in ZGD-1 samostojno (in ne v soglasju z vlado kot skupščino SDH) potrdil dodatke k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH na dopisni seji 22. 12. 2017.
Ministrstvo za finance je predsednika nadzornega sveta SDH Damjana Beliča zaprosilo za pisno informacijo o razlogih, kriterijih in utemeljenosti sklenitve dodatkov k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH. Uprava SDH je 8. 1. 2018 obvestila nadzorni svet SDH, da predlaga sporazumno odpravo dodatkov k pogodbama o zaposlitvi. Nadzorni svet SDH se je 10. 1. 2018 sestal na izredni seji, na kateri je sprejel omenjeni predlog za sporazumno odpravo dodatkov. Pogodbi o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH oziroma njun fiksen del plače (osnovna plača) tako ostajata na enaki ravni kot pred 22. 12. 2017.
 
Vlada odgovorila na vprašanje Muršičeve glede plač uprave SDH 
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Bojane Muršič v zvezi z dvigom plač članicam uprave Slovenskega državnega holdinga.
Glede plač upravi SDH vlada pojasnjuje, da je pristojnost določanja prejemkov upravi SDH določena v sedmem odstavku 46. člena Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki pravi, da prejemke določi nadzorni svet SDH. Pri tem se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja prejemke članov organa nadzora v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Konkretnega določanja prejemkov ZSDH-1 ne ureja, ampak se skladno s 34. členom ZSDH-1 uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki v prvem odstavku 270. člena predpisuje, da mora nadzorni svet pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter  slediti načelom iz sedmega odstavka 294. člena tega zakona, med drugim, da politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbuja dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavlja, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe.
Nadzorni svet SDH je na podlagi navedenih določil ZSDH-1 in ZGD-1 samostojno (in ne v soglasju z vlado kot skupščino SDH) potrdil dodatke k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH na dopisni seji 22. 12. 2017.
Ministrstvo za finance je predsednika nadzornega sveta SDH Damjana Beliča zaprosilo za pisno informacijo o razlogih, kriterijih in utemeljenosti sklenitve dodatkov k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH. Uprava SDH je 8. 1. 2018 obvestila nadzorni svet SDH, da predlaga sporazumno odpravo dodatkov k pogodbama o zaposlitvi. Nadzorni svet SDH se je 10. 1. 2018 sestal na izredni seji, na kateri je sprejel omenjeni predlog za sporazumno odpravo dodatkov. Pogodbi o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH oziroma njun fiksen del plače (osnovna plača) tako ostajata na enaki ravni kot pred 22. 12. 2017.
 

Odnosi z javnostmi