Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenija prejela odgovor Evropske komisije glede prošnje za spremembo zavez

Ljubljana, 26. januar 2018 - Ministrstvo za finance je danes prejelo odgovor Evropske komisije na slovenski predlog za spremembo zavez glede Nove Ljubljanske banke. Evropska komisija je po pričakovanjih potrdila ugotovitev, da Slovenija v predvidenem roku ni izpolnila prodajne zaveze, da pa je še pred iztekom roka vložila uradni predlog za spremembo zavez. Na tej podlagi se je Evropska komisija odločila za začetek poglobljene preiskave ustreznosti slovenskega predloga. Sam začetek preiskave, ki je običajen korak v podobnih primerih, ne prejudicira njenega izida. Slovenija ima zdaj mesec dni časa, da se uradno odzove na današnji odgovor Komisije. V prihodnjem mesecu pričakujemo intenzivne pogovore z Evropsko komisijo.

Evropska komisija je danes sprejela odločitev glede uradne prošnje Slovenije za spremembo zavez glede Nove Ljubljanske banke in Sloveniji poslala uradni odgovor na vloženi slovenski predlog. Obvestila nas je, da začenja poglobljeno preiskavo o zadostnosti slovenskega predloga, pri čemer poudarjamo, da gre za povsem običajen postopek, vezan na neizpolnjevanje zavez, danih v okviru odobritve državnih pomoči. Znano je namreč, da Slovenija do 31. decembra 2017 ni izpolnila prodajne zaveze, niti ni imenovala prodajnega zaupnika do 30. novembra 2017. Znano je tudi, da je Slovenija konec decembra 2017, to je še pred iztekom roka, vložila uraden predlog za spremembo zavez.
 

Za Slovenijo je v tem trenutku pomembno predvsem dvoje, da sprožitev poglobljene preiskave ne prejudicira njenega izida in, da se z danes prejetim odgovorom Komisije odpirajo nove priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu najde ustrezna rešitev. 

 

Na ministrstvu bomo najprej natančno preučili današnji odgovor, predvsem v delu, ko se Evropska komisija opredeljuje glede zadostnosti slovenskih predlogov. Na tej podlagi bomo v najkrajšem možnem času o vsebini odgovora poročali vladi, kjer bo potrebno tudi zelo hitro sprejeti usmeritve za nadaljnje pogovore z Evropsko komisijo. S temi usmeritvami nameravamo v naslednjih tednih voditi zelo intenziven dialog z Evropsko komisijo s ciljem, da bo uradni odgovor Slovenije, ki ga je potrebno pripraviti v mesecu dni, v čim večji meri naslovil dvome, ki jih izraža Evropska komisija in da bo postopek preiskave prekinjen. V vsakem primeru namerava ministrstvo za finance morebitne dodatne spremembe dokončnega besedila kataloga zavez za Novo Ljubljansko banko pred izdajo končne odločbe komisije vladi predložiti v ponovno soglasje.

 

Na podlagi prvega pregleda sicer zelo obširnega odgovora Evropske komisije ugotavljamo, da ima ta dvome v zadostnost slovenskega predloga. Glede na znano stališče Evropske komisije, da je z vidika vzdržnosti uspešnega poslovanja banke nujna čimprejšnja privatizacija banke, nas zadržan odziv na predlog odloga prodaje ne preseneča. V okviru analize odgovora Evropske komisije bo potreben ponovni premislek o ravnotežju med učinki odložene prodaje in posledicah izravnalnih ukrepov, ki naj bi bili potrebni v primeru odloga. Pri tem Slovenija še naprej pričakuje, da se bodo pogovori s Komisijo osredotočili predvsem na nabor tistih morebitnih izravnalnih ukrepov, ki so usmerjeni k zagotavljanju vzdržnosti uspešnega poslovanja banke in ne tistih, ki naslavljajo morebitno izkrivljanje konkurence.    

 

Glede upravljavskega zaupnika poudarjamo, da gre za institut, ki ga je Slovenija predlagala v okviru uradne prošnje za spremembo zavez in je sestavni del uradnega predloga. Dokler Slovenija nima odziva na ta predlog, tudi s postopkom njegovega imenovanja ne bo začela.

 

Spomnimo, na podlagi odločitve vlade, da Slovenija pri Evropski komisiji vloži tudi uradno prošnjo za spremembo zavez, danih v postopku odobritve državne pomoči Novi Ljubljanski banki, je ministrstvo za finance 21. decembra 2017 prošnjo tudi uradno vložilo.

 

Uradna prošnja je vsebovala predlog, da se prodajni postopek za Nove Ljubljanske banke, katerega cilj je zmanjšanje deleža države v banki na največ 25 odstotkov plus eno delnico, prične še v letu 2018 in konča najkasneje do konca leta 2019. Dokler se lastniški delež države ne bi zmanjšal na največ 25 odstotkov plus eno delnico, bi s 100–odstotnim deležem upravljal neodvisni upravljavski zaupnik, izbran na mednarodnem javnem razpisu.

 

Upravljavski zaupnik v skladu s predlogom Slovenije ne bi bil pooblaščen za kakršnekoli aktivnosti v zvezi s prodajo delnic banke. Soglasje oziroma ne nasprotovanje k izbranemu upravljavskemu zaupniku bi morali podati tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka.

 

Ključni cilji vlade tudi v nadaljevanju pogovorov ostajajo ohranitev kontrolnega deleža v Novi Ljubljanski banki v višini 25 odstotkov in ene delnice, izvedba privatizacije po tržnih pogojih, ki bodo omogočili maksimalno povrnitev davkoplačevalskih sredstev, leta 2013 vloženih v sanacijo banke, in ohranitev banke kot pomembne regionalne finančne institucije.

 

Odnosi z javnostmi