Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 165. seji vlade

Ljubljana, 25. januar 2018 – Vlada je na današnji seji s področja dela ministrstva za finance ponovno imenovala direktorja urada za preprečevanje pranja denarja in generalnega direktorja direktorata za zakladništvo. Vlada je sprejela tudi mnenje glede predloga sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost.

Vlada za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja znova imenovala Darka Muženiča
Vlada je na današnji seji za direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja znova imenovala Darka Muženiča. Imenovala ga je za pet let, in sicer od 22. februarja 2018 do najdlje 21. februarja 2023, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Darko Muženič, univerzitetni diplomirani pravnik, je na uradu za preprečevanje pranja denarja zaposlen od aprila 2007. Na položaj direktorja urada je bil imenovan 22. februarja 2013, in sicer za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pred prihodom na urad je bil zaposlen na oddelku za gospodarsko kriminaliteto Policijske uprave Koper.

Zakon o javnih uslužbencih določa, da se uradniki za položaje iz drugega odstavka 82. člena izbirajo na podlagi javnega natečaja. Najkasneje tri mesece pred potekom imenovanja mora biti zaključen postopek javnega natečaja za položaj. V istem roku lahko funkcionar oz. organ, pristojen za imenovanje, uradnika ponovno imenuje na isti položaj brez internega oz. javnega natečaja.

 

Vlada ponovno imenovala generalnega direktorja zakladnice

Vlada je na današnji seji za generalnega direktorja direktorata za zakladništvo v ministrstvu za finance za dobo petih let ponovno imenovala Marjana Divjaka.

Marjan Divjak je bil na položaj generalnega direktorja direktorata za zakladništvo za dobo petih let imenovan s 1. junijem 2013, z možnostjo ponovnega imenovanja. Ministrica za finance je vladi predlagala, da Marjana Divjaka ponovno imenuje na ta položaj brez natečaja, in sicer za dobo petih let, od 1. junija 2018 do 31. maja 2023.

Marjan Divjak je prejel magisterij znanosti s področja poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistrske nazive je prejel tudi na Fakulteti za matematiko Univerze v Oxfordu in Fakultete za politične vede Univerze v Torinu. Pred imenovanjem na mesto generalnega direktorja leta 2013 je delo opravljal v direktoratu za zakladništvo, pred tem pa je bil tudi svetovalec v kabinetu predsednika vlade. Od leta 2013 je tudi zunanji strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada za področje upravljanja z dolgom.

Slovenska zakladnica je pod njegovim vodstvom za svoje delovanje prejela več mednarodnih priznanj, med drugim tudi prestižno nagrado za upravljanje s tveganji državnega dolga Londonske revije Risk Magazine (Upravljavec s tveganji državnega dolga leta 2017 - Sovereign Risk Manager of the Year 2017). Nagrade za upravljanje s tveganji se dodeljujejo organizacijam in posameznikom za delo na področjih trga izvedenih finančnih instrumentov in upravljanja s tveganji. Tovrstne nagrade imajo najdaljšo zgodovino prav pri reviji Risk Magazine in veljajo za najprestižnejše na tem področju.

 

Vlada sprejela mnenje glede predloga sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost

Vlada je sprejela mnenje o predlogu sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada predlogu nasprotuje.

Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim poslancem Jožetom Tankom je državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o davku na dodano vrednost, v katerem predlaga znižanje veljavnih stopenj davka na dodano vrednost.

Vlada predlogu nasprotuje in pojasnjuje, da je Slovenija kot članica evropske ekonomske in monetarne unije zavezana k upoštevanju pravil pakta za stabilnost in rast, ki je temelj gospodarskega upravljanja Evropske unije in je odločilen za pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije. Pravila pakta za stabilnost in rast v času hitre gospodarske rasti oziroma t. i. dobrih ekonomskih časov zahtevajo čedalje hitrejšo konsolidacijo javnih financ, ki je še hitrejša od obsežne konsolidacije, ki je bila dosežena v zadnjih letih. Vlada vztraja pri začrtani poti, da bo strukturni saldo celotnega sektorja države uravnotežen konec leta 2020, ko bo dosežen srednjeročni cilj fiskalne politike. Dokler Slovenija srednjeročnega cilja fiskalne politike še ni dosegla, veljata prehodno obdobje in pravilo, da se mora strukturni primanjkljaj postopno zmanjševati proti srednjeročnemu cilju fiskalne politike na način, da bo to skladno s paktom za stabilnost in rast.

Javnofinančni primanjkljaj se je od leta 2015, ko je bil po reviziji ocenjen na 2,9 % BDP, leta 2016 zmanjšal na 1,9 % BDP, leta 2017 bo predvidoma 0,8 % BDP, leta 2018 pa bo Slovenija predvidoma dosegla presežek v višini 0,4 % BDP. Ob tem se striktno zagotavlja, da je rast odhodkov manjša od rasti prihodkov. Ta pot je začrtana na podlagi že izdelanih projekcij prihodkov in vsakršna sprememba teh bi pomenila še ostrejše zniževanje odhodkov. Usmeritev ekonomske in razvojne politike Slovenije, ki jo vlada ves čas zagovarja, je vsekakor nadaljnja krepitev gospodarske rasti, zasledovanje ciljev stabilnosti javnih financ in javnofinančna vzdržnost na dolgi rok, kar bo lahko zagotovljeno le ob dolgoročnih strukturnih ukrepih in ukrepih za krepitev potenciala rasti. Vlada se zaveda, da izboljšane okoliščine državnemu proračunu zagotavljajo precej večje prihodke od tistih, ki jih je bilo sprva mogoče pričakovati, vendar je izziv tudi hitrejša javnofinančna konsolidacija, da bi Slovenija tako strukturno uravnoteženje financ dosegla do leta 2020 ali v navedenem letu.

Vse to je neposredno povezano tudi z ukrepi na davčnem področju, kjer si vlada ves čas prizadeva za pripravo rešitev, ki izhajajo iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen ter zajemajo prestrukturiranje bremen javnih dajatev, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Pri tem pa, kar je najpomembnejše za zagotavljanje ekonomskega cilja politike, Vlada pripravlja ukrepe na davčnem področju, s katerimi ne ruši makroekonomskega ravnovesja in izpolnjuje fiskalne cilje. Ukrepe, tudi na davčnem področju, ki pomembno vplivajo na javnofinančne prihodke, je treba v času, ko želeni strukturni saldo še ni dosežen, vzpostaviti le na finančno nevtralen način.

Na podlagi navedenega se je treba zavedati, da je posledica predloga zakona pomembno zmanjšanje prihodkov, čeprav je mogoče po predlagateljevih predvidevanjih pričakovati celo pozitivne učinke, ki pa neposredno niso izmerjeni. Glede na trenutni proračunski položaj znižanje stopenj DDV na raven, kot so bile uveljavljene pred julijem 2013, brez hkratne nadomestitve tega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna ni mogoče. Kot primer velja izpostaviti, da so leta 2016 prihodki državnega proračuna iz naslova DDV dosegli približno 3,27 milijarde evrov. Vlada ocenjuje, da bi bili ti prihodki, če bi bila splošna stopnja DDV 20 %, ne pa 22 %, nižja stopnja DDV pa 8,5 %, ne pa 9,5 %, manjši za dobrih 300 milijonov evrov oziroma zaradi enomesečnega zamika manjši za 270 do 280 milijonov evrov. Uvedba dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za izbrane dobave blaga in storitev bi, ob nespremenjeni strukturi porabe, pomenila še dodaten izpad proračunskih prihodkov. Vlada ocenjuje, da bi to torej pomenilo za približno 246 milijonov evrov manj prihodkov iz naslova DDV. Velik del učinka, po ocenah približno 142 milijonov evrov, bi bilo mogoče pripisati uvedbi dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za tiste dobave blaga in storitev, ki so po trenutni ureditvi obdavčene s splošno stopnjo 22 %, preostale 104 milijone evrov pa bi bilo mogoče pripisati dodatno nižji stopnji DDV. K temu bi največ prispevalo znižanje stopnje DDV od dobav hrane in zdravil, kar skupaj pomeni 63 milijonov evrov. Skupen učinek predloga zakona bi tako znašal približno 550 milijonov evrov.

 

Odnosi z javnostmi