Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenija podpira prizadevanja za poglabljanje ekonomske in monetarne unije

Bruselj, 23. januar 2018 – Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju največ pozornosti posvetili paketu zakonodajnih predlogov Evropske komisije za poglabljanje ekonomske in monetarne unije (EMU). Večina držav članic, tudi Slovenija, je ta prizadevanja podprla, glavno pozornost pa bodo najprej posvetili dokončanju bančne unije.

O poglabljanju EMU so decembra lani razpravljali že voditelji držav območja evra v razširjeni sestavi (EU-27 brez Velike Britanije). Večinsko so se strinjali, naj finančni ministri EU in evroskupina prioritetno nadaljujejo s prizadevanji za dokončanje bančne unije, kjer je opravljenega največ dela, in za razvoj Evropskega denarnega sklada (EMF), ki bi v skladu s predlogom Evropske komisije nasledil Evropski mehanizem za stabilnost (ESM). Voditelji EU naj bi prve odločitve glede nadaljnjega poglabljanja EMU sprejeli konec junija letos.
 
Tudi danes se je velika večina ministrov, vključno z ministrico Matejo Vraničer Erman, strinjala, da se je treba najprej osredotočiti na dokončanje bančne unije. Slovenija meni, da je treba v okviru dokončanja bančne unije posebno pozornost posvetiti zmanjševanju tveganj. To je osnova za hkratni napredek pri ukrepih za deljenje tveganj, kakršen je uvedba evropskega sistema zajamčenih bančnih vlog.

 

V tej luči so se ministri seznanili tudi s poročilom Evropske komisije o pripravi ukrepov za zmanjšanje obsega nedonosnih posojil v bančnem sektorju EU. »Slovenija je bila v tem poročilu izpostavljena kot ena od držav članic, ki ji je uspelo najbolj znižati delež nedonosnih posojil,« je razpravo povzela ministrica Vraničar Ermanova. Delež nedonosnih terjatev se je v enoletnem obdobju od prve polovice 2016 do prve polovice 2017 znižal za več kot 30 odstotkov. »Delo na tem področju seveda še ni končano in s prizadevanji za zmanjšanje obsega slabih posojil moramo nadaljevati,« je dodala ministrica.
 
Slovenija podpira tudi začetek razprave o nadgradnji ESM oz. njegovem preoblikovanju v EMF, kljub temu pa je več ministrov, tudi ministrica Vraničar Ermanova, danes opozorilo, da moramo preprečiti morebitno podvajanje nalog. »Kljub temu vidimo ESM kot naravno izbiro med institucijami za naloge kriznega upravljanja,« je dejala ministrica.
 
Predloge za poglabljanje sodelovanja na fiskalnem področju, ki med drugim vključujejo predlog prenosa fiskalnega pakta v pravo EU, bo treba na ravni delovnih skupin še dodelati, nato pa bo lahko Slovenija oblikovala konkretno stališče. V pogovorih se bomo zavzemali predvsem za to, da bi spremembe prispevale tudi k poenostavitvi fiskalnih pravil in bi naslavljale problem različnega položaja posameznih držav članic v gospodarskem ciklu in razvoju, na kar Slovenija že opozarja pri izpolnjevanju obstoječih fiskalnih pravil.
 
Ministri so obravnavali tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, s katerim se začenja letni cikel nadzora v postopku glede makroekonomskih neravnotežij. Februarja bo komisija objavila poročilo o podrobnem pregledu za 12 članic, med njimi tudi za Slovenijo. Komisija ocenjuje, da se razmere v Sloveniji izboljšujejo na vseh področjih, edino večje neravnovesje pa predstavlja presežni javni dolg. »Tudi ta se že pospešeno znižuje in s tem trendom bomo ob izpolnitvi fiskalnih načrtov za letošnje in naslednje leto tudi nadaljevali,« je dejala ministrica Vraničar Ermanova.

 

Ministri so potrdili tudi predlog Evropske komisije o umiku osmih držav s skupnega seznama EU o tretjih državah, ki niso pripravljene sprejeti standardov dobrega davčnega upravljanja. Gre za Južno Korejo, Združene arabske emirate, Tunizijo, Panamo, Mongolijo, Macao, Barbados in Grenado, ki so podale jasne zaveze in časovni okvir za sprejetje potrebnih ukrepov. Posebna delovna skupina bo te države še naprej spremljala in če zavez ne bodo pravočasno uresničile, se jih lahko znova uvrsti na seznam. Razprava o sankcijah bo po napovedih komisije sledila v prihodnjih mesecih.

 

Finančni ministri območja evra pa so v ponedeljek dosegli politični dogovor o uspešnem zaključku tretjega pregleda izvajanja tretjega programa pomoči Grčiji, kar bo ob dokončanju še nekaj preostalih ukrepov omogočilo izplačilo nove tranše posojila v višini 6,7 milijarde evrov in državi olajšalo priprave na vnovičen vstop na trg po izteku programa pomoči v avgustu letos.
 
Evroskupina je sprejela tudi odločitev o začetku pogovorov o srednjeročnih ukrepih za zagotavljanje nadaljnje gospodarske rasti Grčije, ki bodo lahko vključevali tudi vprašanja glede zagotavljanja vzdržnosti grškega javnega dolga. »Ob tem smo znova opozorili na problem visoke izpostavljenosti Slovenije in dobili vnovično zagotovilo, da bo ta problem naslovljen, če oz. ko bodo Evropska komisije in druge institucije obravnavale problem morebitnega lajšanja grškega dolga,« je povedala ministrica.
 
Slovenija je namreč po podatkih Eurostata do držav, ki so prejele finančno pomoč, v deležu BDP bolj izpostavljena kot druge članice območja evra, zato se zavzema za takšno obliko prestrukturiranja, ki bi pomenila znižanje izpostavljenosti Slovenije.

 

Odnosi z javnostmi