Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 164. seji vlade

Ljubljana, 18. januar 2018 – Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance med drugim določila besedilo predloga novele zakona o zavarovalništvu, se opredelila do sklepa komisije DZ za nadzor javnih financ glede prodaje NLB ter do predlogov sprememb zakona o dohodnini in novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka.

Vlada določila besedilo predloga novele zakona o zavarovalništvu

Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o zavarovalništvu, s katerim se v slovenski pravni red implementirajo določbe evropske direktive 2016/97 o distribuciji zavarovalnih produktov. Glavni cilj je poenotiti nacionalne določbe glede distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov ter zagotoviti višjo raven zaščite imetnikov zavarovalnih polic, še kakovostnejše informacije za potrošnike in boljša pravila poslovanja za prodajalce zavarovanj. Vlada državnemu zboru predlaga obravnavo in sprejetje  zakona po rednem zakonodajnem postopku.

Pretresi na finančnih trgih so izpostavili pomen zagotavljanja učinkovitega varstva potrošnikov v vseh finančnih sektorjih, zato je potrebno ustrezno okrepiti zaupanje strank in bolj poenotiti normativno ureditev glede distribucije zavarovalnih produktov, da bi zagotovili ustrezno raven varstva strank v celotni EU.

S predlaganimi spremembami se bodo bistveno zmanjšale razlike med nacionalnimi predpisi, ki predstavljajo ovire za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov na notranjem trgu.

V predlogu novele so tako posodobljene in dopolnjene opredelitve pojmov, ki so povezani z distribucijo zavarovalnih produktov, v zavarovalnicah pa bodo morali biti vzpostavljeni postopki za odobritev vsakega zavarovalnega produkta pred njegovim trženjem.

V primeru navzkrižne prodaje, kadar se zavarovalni produkt ponudi kot del paketa skupaj z dopolnilno ali drugo storitvijo, ki ni zavarovanje, bo moral biti zavarovalec seznanjen z možnostjo nakupa posameznih delov ločeno. Zagotovljen bo moral biti ustrezen opis paketa, pa tudi ločena evidenca stroškov in plačil vsake komponente.

Zavarovalcu bodo morali biti podatki v zvezi z zavarovanjem predstavljeni odkrito, pošteno in profesionalno v skladu z njegovimi najboljšimi interesi. Takšna bodo morala biti tudi tržna sporočila.

Zavarovalnica ali zavarovalno zastopniška oz. posredniška družba ali zavarovalni zastopnik oz. zavarovalni posrednik svojih zaposlenih ne bodo smeli plačevati ali ocenjevati njihove uspešnosti na način, ki je v nasprotju z njihovo dolžnostjo, da delujejo v skladu z najboljšimi interesi zavarovalca.

Zavarovalnica bo morala pravočasno pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalca obvestiti o naravi plačila, ki ga prejmejo njeni zaposleni v zvezi z zavarovalno pogodbo.

Zavarovalnica ali zavarovalni posrednik, ki distribuira zavarovalne naložbene produkte za stranke, bo moral vzdrževati in izvajati učinkovito organizacijsko in upravno ureditev, tako da bo lahko sprejel vse potrebne ukrepe, s katerimi bo preprečil, da bi nasprotje interesov škodilo interesom strank.

Zavarovalnica ali zavarovalni posrednik bo moral pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu pridobiti tudi potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami zavarovalca s področja naložb in v zvezi s finančnim položajem te osebe, da bo lahko zavarovalcu priporočil zavarovalne naložbene produkte, ki so zanj primerni.

Zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki se bodo morali stalno poklicno usposabljati, da bodo ohranili primerno raven storitev. To bo temeljijo na vsaj 15 urah poklicnega usposabljanja letno, pri čemer se bo upoštevalo naravo prodajanih produktov, njihovo vlogo in dejavnosti, ki jih opravljajo pri poslih zavarovalnega zastopanja ali posredovanja. Uspešno opravljeno poklicno usposabljanje se bo dokazovalo s pridobitvijo spričevala.

V registrih zavarovalnih zastopnikov in posrednikov bodo morala biti navedena imena fizičnih oseb znotraj njihove uprave. Registri bodo poleg tega vsebovali tudi podatke o državah članicah, v katerih zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik opravlja posel iz naslova svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev.

S predlagano novelo se v obenem v nacionalni zakonodaji izboljšuje tudi zapis prenosa nekaterih določb oziroma odpravlja ugotovljene nedoslednosti glede implementacije določenih določb direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (direktiva Solventnost II).

 

Vlada se je opredelila do sklepa komisije DZ za nadzor javnih financ glede prodaje NLB  

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji seznanila s Sklepom Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ in je sprejela odgovor.

Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je sprejela sklep, s katerim poziva vlado da do 19. 1. 2018 navedeni komisiji predstavi načrte v zvezi z Novo Ljubljansko banko, da davkoplačevalcem povrne čim več vloženega denarja in da državo umakne iz upravljanja NLB.

Vlada je v letu 2017 v zvezi s problematiko zmanjšanja lastniškega deleža v NLB na dovoljeni ciljni lastniški delež, to je 25 % plus eno delnico, sprejela več sklepov. Zadnji sklep je vlada sprejela na 161. redni seji 21. 12. 2017, in sicer je odločila, da se pri Evropski komisiji vloži uradna prošnja za spremembo prodajne zaveze za NLB.

Kot je znano, je vlada že v juniju 2017 na predlog Slovenskega državnega holdinga odločala o izdaji soglasja k minimalno ponudbeni ceni za delnico NLB in razponu ponudbene cene za delnico NLB. Vlada potrebnih soglasij ni izdala, ker po njenem mnenju nadaljevanje postopka prodaje NLB ob prisotnosti tveganj, ki vplivajo na ceno, ni bilo možno. Šlo je zlasti za tveganje iz naslova nerešenega vprašanja prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, zaradi katerega bi bila dosežena prodajna cena za delnico NLB nižja kot sicer. To pa bi bilo v nasprotju s ključno usmeritvijo vlade, da se s prejeto kupnino za lastniški delež države v NLB v največji možni meri povrnejo sredstva, ki so jih v letu 2013 davkoplačevalci prispevali za sanacijo te banke. Ker se do konca leta 2017 okoliščine, ki so vplivale na navedeno odločitev vlade, niso spremenile, je bila konec decembra 2017 sprejeta odločitev o vložitvi uradne prošnje za spremembo zavez za NLB, in sicer še pred iztekom roka za prodajo 50 % lastniškega deleža države v NLB. V nasprotnem primeru bi se Slovenija soočila s postopkom, v okviru katerega bi Evropska komisija odločala o nedovoljeni državi pomoči NLB. Izid takšnega postopka pa bi bil negotov in bi imel lahko izrazito negativne posledice za poslovanje NLB kot tudi za stabilnost finančnega sistema. 

Vlada je tako Evropski komisiji predlagala, da se prodajni postopek za NLB prične še v letu 2018 in konča najkasneje do konca leta 2019. Dokler se lastniški delež države ne bi zmanjšal na največ 25 % plus eno delnico, bi s 100 % lastniškim deležem upravljal neodvisni upravljavski zaupnik, ki bi bil izbran na mednarodnem javnem razpisu. Predlog nadalje predvideva, da bo upravljavski zaupnik lahko izvrševal vse pravice delničarja, ne bo pa pooblaščen za prodajo delnic NLB, katerih imetnica je Republika Slovenija, in ne bo pooblaščen za izvajanje kakršnih koli aktivnosti, povezanih s prodajo navedenih delnic.

Vlada meni, da je predlog za odlog (delne) prodaje NLB upravičen in v interesu Republike Slovenije. Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke, Podružnica Zagreb, namreč še naprej pomembno vpliva na znižanje kupnine za lastniški delež države v NLB. Zaradi sodnih postopkov pred hrvaškimi sodišči proti Ljubljanski banki in NLB je namreč slednja izpostavljena potencialnim finančnim obveznostim. Da gre za resen problem, kaže dejstvo, da je pred kratkim prišlo že do druge pravnomočne sodbe zoper Ljubljansko banko in NLB. Slovenska vlada je v zvezi s tem trdno na stališču, da je vprašanje prenesenih deviznih vlog nasledstveno vprašanje, ki se mora reševati v okviru dveh mednarodnih sporazumov, in sicer Sporazuma o vprašanjih nasledstva in Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Hrvaška teh sporazumov ne spoštuje in zavestno dopušča, da zoper NLB poteka več sodnih postopkov.

Predlagani odlog prodaje NLB, o katerem Evropska komisija sicer še ni odločala, sledi ključni usmeritvi vlade, da se s prejeto kupnino za lastniški delež države v NLB v največji možni meri povrnejo sredstva, ki so jih v letu 2013 davkoplačevalci prispevali za sanacijo te banke. Če bi v sedanjih okoliščinah prodajni postopek nadaljevali, bi zaradi nižje prodajne cene za delnico NLB prišlo do novega oškodovanja slovenskih davkoplačevalcev, kar bi bilo nesprejemljivo. Predlagani odlog prodaje NLB vladi omogoča, da sprejme nove ukrepe za odpravo ali vsaj minimiziranje tveganja, ki ga predstavlja nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. Vlada namerava še v tem mandatu odločiti o ukrepih za zaščito interesov Republike Slovenije tako glede prodaje NLB kot glede problematike prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. 

Vlada je tudi še naprej odločena, da se zmanjša upravljavski vpliv države na NLB. Upravljavski zaupnik bo namreč neodvisno od sedanjega lastnika NLB kot tudi od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ki je sicer po zakonu pooblaščen za upravljanje z državnim premoženjem države, upravljal s 100 % deležem države v NLB, dokler se njen lastniški delež ne zmanjša na dovoljeni ciljni delež.

Vladni predlog za spremembo prodajne zaveze za NLB poleg tega zagotavlja, da se NLB ohrani kot močna regionalna finančna institucija. Prodajna zaveza namreč tudi določa, da bosta v primeru, če Republika Slovenija do konca leta 2017 ne bo sklenila zavezujočih kupoprodajnih pogodb za najmanj 50 % lastniški delež v NLB, Republika Slovenija in NLB prodajnemu zaupniku Evropske komisije izdali izključno pooblastilo, da proda deleže NLB v njenih odvisnih bančnih družbah na območju jugovzhodne Evrope po ceni, ki ne bo smela biti nižja od 75 % njihove knjigovodske vrednosti. Vlada v svojem predlogu predlaga, da se ta alternativa zmanjšanju lastniškega deleža za 50 % do konca leta odpravi oziroma nadomesti z imenovanjem neodvisnega upravljavskega zaupnika.

Vlada poudarja, da trenutno še potekajo pogajanja z Evropsko komisijo o predlogu Slovenije, pri čemer je izid negotov. Lahko bo prišlo tudi do drugačne rešitve, pri čemer bo vlada vztrajala, da pride do takšne rešitve, ki bo sprejemljiva za slovensko stran. Kot rečeno, je za slovensko stran sprejemljiva le takšna rešitev, ki bo omogočila, da se s prodajo lastniškega deleža države v NLB v največji možni meri povrnejo sredstva, vložena v njeno dokapitalizacijo, in da NLB ohrani odvisne bančne družbe na območju jugovzhodne Evrope in s tem status pomembne regionalne bančne skupine.

 

Vlada sprejela stališče o skupnem sistemu DDV

Vlada je danes sprejela stališče k predlogu direktive Sveta EU o spremembi direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje.

Slovenija podpira sprejem predloga direktive Sveta EU o spremembi direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje. S tem se še naprej ohranja sedanja 15-odstotna najnižja splošna stopnja DDV, ki postane stalna.

 

Vlada sprejela ponudbo za odkup terjatve  

Vlada je sprejela ponudbo družbe Galonus naložbe za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Provele v stečaju, v višini 3.891,34 evra.

Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije manjše vrednosti, ki je v pristojnosti ministrstva za finance in prodaji terjatev Republike Slovenije je prejela ponudbo družbe Galonus naložbe za odkup terjatve Republike Slovenije do dolžnika Provele v stečaju. Ponudnik je za navedeno terjatev ponudil 3.891,34 evra.

Predmet prodaje so terjatve Republike Slovenije iz naslova neporavnanih obveznosti po zakonu o davčnem postopku. Stečajni postopek nad dolžnikom se je začel konec leta 2014. Nepremične so bile obremenjene z ločitvenimi pravicami, in so tako del posebne stečajne mase, ki je namenjena izključno za poplačilo ločitvenih upnikov.

Komisija je sprejela stališče, da je ponudba družbe Galonus naložbe, ki predstavlja 10-odstotno poplačilo terjatve po stanju na dan 15. december 2017 primerna, zato je vladi predlagala, da ponudbo sprejme.

 

Vlada sprejela mnenje k predlogu sprememb zakona o dohodnini

Vlada je danes sprejela mnenje k predlogu sprememb zakona o dohodnini, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada predloga ne podpira.

Vlada ocenjuje, da bi predlagani rešitvi povišanja splošne olajšave na 3.500 evrov in znižanja stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki pomenili izpad prihodkov v državnem proračunu za okoli 200 milijonov evrov, pri tem pa bi le znižanje vseh dohodninskih stopenj za 2 odstotni točki pomenilo izpad v višini 170 milijonov evrov. Taka rešitev bi sicer vplivala na vse zavezance z odmero dohodnine. Povišanje le splošne olajšave bi pomenilo izpad v višini 34 milijonov evrov. Predlog bi pri odmeri dohodnine vplival na vse zavezance, ki uveljavljajo splošno olajšavo. Po podatkih za leto 2015 je bilo takih zavezancev nekaj manj kot 1.443 tisoč zavezancev oziroma 95 % vseh zavezancev z odmero dohodnine.

Predlagana rešitev, ki temelji na znižanju davkov na delo, neposredno ne predstavlja razbremenitve gospodarstva. Gre namreč za rešitev, s katero bi zvišali le razpoložljiv dohodek posameznika. Slednje pa bi lahko imelo po oceni vlade manjše učinke na povečanje zasebne potrošnje, s tem, da bi imeli nekoliko višje prilive iz naslova DDV. Vpliv na zasebno potrošnjo ima namreč zaradi razbremenitve zavezancev za dohodnino največji učinek v nižjih dohodkovnih razredih, ki so v večji meri kot ostali dohodkovni razredi likvidnostno omejeni in ves dodatni dohodek porabijo za potrošnjo. Ob predpostavki, da bi zavezanci v nižjih dohodkovnih razredih celotno razbremenitev namenili za potrošnjo, vlada ocenjuje, da bi se tako lahko prihodki iz naslova DDV zvišali največ za okoli 15 mio evrov.  

Doseči davčno razbremenitev dela je sicer ena izmed prioritet, ki si jih je zastavila vlada ob nastopu mandata na ekonomskem področju, torej s splošnimi sistemskimi ukrepi, tudi davčnimi, podpreti možnosti za stabilno nadaljnjo gospodarsko rast. Spremembe na področju plačevanja javnih dajatev morajo, poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja predvsem z odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem bremen javnih dajatev, na drugi strani zagotavljati tudi stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke.

Za doseganje tega cilja pa si je vlada tudi ob pripravi proračunov za leti 2018 in 2019 prizadevala in z ukrepi vztrajala v srednjeročnem uravnoteženju javnih financ celotnega sektorja države, saj s tem izpolnjuje sprejete zaveze, tako obvladovanja javnega dolga, kot tudi proračunskega primanjkljaja v okviru pakta za stabilnost in rast. To pomeni, da bi previsoka pričakovanja, tako na strani dodatnega zniževanja javne porabe, kot tudi na strani zniževanja davčnih bremen, lahko hitro ta optimizem izničila, s tem pa izničila tudi možnost širokega družbenega dogovora za nujno potrebne spremembe. Z vidika ukrepov na davčnem področju mora vlada na eni strani s čim manjšimi distorzijskimi učinki krepiti konkurenčnost poslovnega okolja in hkrati na drugi strani zagotavljati premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. Trajno vzdržno gospodarsko rast je namreč mogoče doseči le s konsolidiranimi javnimi financami.

Navedenim ciljem sledijo spremembe, ki so bile pripravljene in sprejete v letu 2016 in 2017 ter so tudi rezultat posvetovanj z zainteresirano javnostjo. Rešitve se nanašajo na razbremenitev z dohodnino dela plače za poslovno uspešnost v višini ene povprečne plače v Sloveniji. Prav tako se razbremenjuje dohodke iz dela napotenih na delo zunaj države s ciljem izboljšanja konkurenčne slike Slovenije, ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest in spodbujanja mobilnosti na področju raziskovalne dejavnosti. Naslovljena pa je tudi problematika t.i. stopničaste dodatne splošne olajšave in s tem odpravljena možnost pojava absurdnih situacij, ko je oseba ob povišanju plače za nekaj evrov kaznovana z veliko manjšo splošno olajšavo in višjo dohodnino.

 

Vlada sprejela mnenje o predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka

Vlada je danes sprejela mnenje k predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki ga je DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj bi pomenil neupravičeno ugodnejšo obravnavo enega segmenta oseb, ki opravljajo dejavnost, kar je v nasprotju z bistvenim načelom enake obravnave.

Katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj predstavljata pavšalno oceno dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti. Z njim morata biti zato primerljiva. Temu načelu so doslej sledili vsi predpisi, ki so urejali metode ugotavljanja katastrskega dohodka, tako metoda iz prvega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka iz leta 1976, ki je veljal do leta 2012, kot metodi iz drugega zakona (ZUKD-1), ki je veljal do leta 2017, in tretjega zakona, ki se je uveljavil z letom 2017  (ZUKD-2).  

ZUKD-2 je v skladu s priporočili in usklajeno z vsemi zainteresiranimi deležniki uredil novo metodologijo, ki katastrski dohodek določa tako, da za posamezno kulturo (kmetijske pridelke in gozdnolesne sortimente) upošteva neposredno vrednost proizvodnje, kot jo izkazujejo ekonomski računi za kmetijstvo in gozdarstvo, ki jih letno pripravlja statistični urad in so uradna informacija o ekonomskem stanju v kmetijstvu in gozdarstvu. Pri tem se je iz izračunov izločilo vrednost tistih vrst pridelave (na primer perutninarstvo, del prašičereje, del govedoreje itd.), ki se običajno izvajajo v okviru intenzivne dejavnosti, za katero se dohodek praviloma ugotavlja na podlagi knjigovodstva.

Enotno za vse kmetijske pridelke zakon določa priznavanje stroškov v višini 90 odstotkov vrednosti pridelave, kar je nekaj več od povprečnega deleža stroškov v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje, ki se v zadnjih desetih letih giblje med 80 in 88 odstotki. Za pridelke čebelarstva se stroški izjemoma, na podlagi rezultatov podrobnejših analiz, določajo v višini 80 odstotkov vrednosti pridelave. Za gozdarstvo zakon določa priznavanje 80 odstotkov stroškov od vrednosti pridelave, kar pa je bistveno več, kot znaša ta delež v podatkih ekonomskega računa za gozdarstvo, kjer se v zadnjih desetih letih giblje med 40 in 70 odstotki oziroma po letu 2010 nikoli ni presegel 50 odstotkov. Katastrski dohodek za posamezno vrsto pridelka se pripiše zemljiščem z odgovarjajočo dejansko rabo in nato zmanjša za priznan delež stroškov. Ta je torej priznan v višjem deležu, kot ga izkazujejo statistični podatki.

Poleg tega zakon, da bi se izognili prevelikim nihanjem med leti in da bi se izravnale razlike med izrazito ugodnimi in izrazito slabimi letinami, katastrski dohodek izračuna kot povprečje vrednosti pridelave za zadnjih pet let pred letom ugotavljanja in izračun zamrzne za tri leta. Torej se katastrski dohodek na novo izračuna vsaka tri leta, vedno na podlagi zadnjega petletnega povprečja. S tem se omogoči katastrski dohodek ciklično prilagajati spremembam ekonomske uspešnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti.

V letih 2013 do 2016 je bil katastrski dohodek izrazito podcenjen, saj je za zasebni sektor znašal le okoli 39,5 milijona evrov ali manj kot 15 odstotkov realnega tržnega dohodka zasebnega sektorja. Da v letu uveljavitve nove metode, torej v 2017, ne bi prišlo do prevelikega skoka v višini pavšalno ocenjenega dohodka, ki bi vplival na nenadno povišanje obveznosti in omejitev pravic, se je z zakonom uredilo prehodno obdobje, po katerem se katastrski dohodek približuje realni ravni postopoma, in sicer tako, da se v letu 2017 zemljiščem pripiše le 40 odstotkov, v letu 2018 55 odstotkov in v letu 2019 75 odstotkov novo ocenjenega zneska. Z letom 2020 se bo katastrski dohodek začel upoštevati v polnem znesku.

Na podlagi podatkov za leto 2015 se je ocenjevalo, da se bo z novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka ta v prvem ciklu določil v skupni višini okoli 100 milijonov evrov oziroma za zemljišča v lasti fizičnih oseb v skupni višini okoli 76,5 milijona evrov, kar pa še vedno predstavlja le okoli 30 odstotkov povprečnega tržnega dohodka kmetijstva in gozdarstva zasebnega sektorja v letih 2011 do 2015 in manj kot četrtino tržnega dohodka zasebnega sektorja iz naslova kmetijstva in gozdarstva, kot ga izkazuje statistika za leto 2016, ko je ta po ocenah znašal skupno za vso državo okoli 335 milijonov evrov. Ta delež je, tudi ob upoštevanju polnega zneska katastrskega dohodka, torej še vedno bistveno nižji od deleža realnega tržnega dohodka, ki ga je katastrski dohodek izkazoval na podlagi ZUKD do leta 2010, ko je ta znašal med 40 in 50 odstotkov.

Nikakor torej ni mogoče trditi, da se z novo metodo katastrskega dohodka kmete prekomerno obremenjuje z davki in prispevki oziroma da je nova metoda poslabšala socialni položaj slovenskih kmetov. Ob upoštevanju efektivne stopnje obdavčitve z dohodnino, ki za zavezance, ki dosegajo dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, znaša po podatkih za leto 2014 okoli 17 odstotkov, in ocenjenega povečanja katastrskega dohodka po koncu prehodnega obdobja, se bo skupna davčna obveznost takih zavezancev v letu, ko se bo katastrski dohodek upošteval v polnem znesku, povečala za nekaj več kot šest milijonov evrov oziroma v povprečju za 69 evrov letno na gospodinjstvo. Ocenjeno je bilo tudi, da bodo učinki na povečanje obveznosti iz naslova socialnih zavarovanj majhni, saj večina oseb s pavšalno ocenjenim dohodkom iz kmetijske in gozdarske dejavnosti ni zavarovana na podlagi opravljanja te dejavnosti. Od tistih, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, jih okoli 95 odstotkov plačuje prispevke od minimalne zavarovalne osnove. Ocenjeno je bilo, da tudi po povečanju katastrskega dohodka večina zavarovancev še vedno ne bo presegla minimalno določene zavarovalne osnove, po preseganju katere se prispevki plačujejo od dejanskega dohodka, povečanega za prispevke za socialno varnost. Enako se ocenjuje tudi za socialne transfere, in sicer da se večini zavezancev za dohodnino od katastrskega dohodka te pravice ne bodo bistveno okrnile.

Na podlagi ugotovitev in dejstev, ki jih navaja vlada, pa je mogoče povzeti, da bi upoštevanje predloga pomenilo, da se kmetom dohodek ne ocenjuje na realnih osnovah, ampak se določa bistveno nižje. Vlada meni, da se z novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka ta primerno približa realni ravni dohodka, seveda če se upošteva polno izračunani znesek. Upoštevanje le 40-odstotnega deleža, kar predlaga predlagatelj novele, pa je neprimerno, saj bi to pomenilo upoštevanje manj kot 10 odstotkov realnega dohodka. Taka rešitev ni primerna, saj bi pomenila neupravičeno ugodnejšo obravnavo enega segmenta oseb, ki opravljajo dejavnost, kar je v nasprotju z bistvenim načelom enake obravnave.

V okviru dohodnine, za potrebe določanja socialnih prispevkov ali za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je osnovno načelo pravičnosti upoštevanja dejanskega dohodka. Tega za večino kmetov v Sloveniji izkazuje katastrski dohodek, zato je pomembno, da se ta kar se da realno oceni. Poleg tega obstoječa metoda, ki je v celoti tudi strokovno in interesno usklajena, omogoča, da se katastrski dohodek ciklično prilagaja spremembam v ekonomiki kmetijstva in gozdarstva, zato tudi argument slabšanja ekonomskega položaja, ki ga predlagatelj podkrepi prav s podatki uradne statistike, ne zdrži. Vse spremembe v ekonomskih rezultatih, pa naj bodo zaradi spremembe v cenah, stroških ali pogojih pridelave (na primer naravne nesreče itd.), se v skladu z novo metodo vedno izkažejo tudi skozi katastrski dohodek in se na ta način primerno upoštevajo. Prihodki kmetij iz naslova plačil za izvajanje ukrepov kmetijske politike pa se upoštevajo prejemnikom v dejansko prejetem znesku ali se v znatnem delu (okoli 50 odstotkov) izvzamejo iz  obdavčljivega dohodka.

Dodati je treba še, da kmetom v Sloveniji davčni predpisi ne nalagajo več obveznega vodenja knjigovodstva, da pa imajo kmečka gospodinjstva kadarkoli možnost s pavšalnega načina izkazovanja dohodka preiti na sistem vodenja knjigovodstva v skladu z računovodskimi standardi in izkazovati dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.   

Vlada zato ne podpira predlagane rešitve, saj meni, da bi se s predlagano ureditvijo izvotlila smisel in namen ZUKD-2 ter cilji, ki so jih z uveljavitvijo ureditve, ki velja že od 8. oktobra 2016, zasledovali pripravljavci predloga zakona, vsi deležniki, s katerimi je bil ta usklajevan in usklajen, vlada kot njegova predlagateljica in ne nazadnje zakonodajalec, ki je takšno ureditev sprejel.

 

Vlada odgovorila na vprašanje Brinovškove glede prenosa pravil EU o javnih naročilih   

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z začetkom postopka Evropske komisije proti Sloveniji, ker ni sporočila ukrepov za prenos pravil EU o javnih naročilih in koncesijah v nacionalno pravo.

Brinovškova sprašuje o razlogih za nenotifikacijo in posledicah za Republiko Slovenijo zaradi nenotifikacije ukrepov za prenos pravil EU o javnih naročilih in koncesijah v nacionalno pravo. Nadalje sprašuje tudi o ukrepih predsednika Vlade Republike Slovenije.

S pripravo sprememb Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in zakona, s katerim bi se v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1), spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2172 z dne 24. novembra 2015 o spremembi Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 307 z dne 25. 11. 2015, str. 9) in Popravkom Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 114 z dne 5.5.2015, str. 24), se je na Ministrstvu za finance začelo že v letu 2015, ko se je proučevalo različne možne rešitve implementacije te direktive v slovenski pravni red. S pospešeno pripravo zakonov pa se je nato nadaljevalo spomladi 2016.

V obeh odgovorih vlade Evropski komisiji v predsodnem postopku zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/23/EU je bilo izpostavljeno, da ima Republika Slovenija že sedaj v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu in Zakonu o gospodarskih javnih službah urejen način podeljevanja koncesij, ki je pretežno skladen z določbami Direktive 2014/23/EU. Urejena je obveznost javnega razpisa za vse oblike sodelovanja javnega in zasebnega sektorja v primerih ko gre za izvajanje dejavnosti v javnem interesu in se  izbira zasebnega koncesionarja, obvezen je predhodni postopek v katerem se določi vrednost koncesije, koncesije so časovno omejene, določeno je tudi pravno varstvo. V Pravilniku o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva, podzakonskem predpisu, izdanem na podlagi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, je urejena tudi povezava med trajanjem koncesijskega razmerja in časom, ki ga koncesionar potrebuje, da se mu povrne njegova investicija. Za izračun ocenjene vrednosti koncesij pa se uporablja Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Del glede preprečevanja korupcije in nasprotij interesov je v slovenskem pravnem redu urejen z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Takemu stališču je pritrdila tudi vlada, ko je potrdila odgovor za Evropsko komisijo v predsodnem postopku. Kot dokazilo za to je bila priložena tudi korelacijska tabela, kjer je pojasnjeno razmerje med elementi direktive in že veljavnimi nacionalnimi predpisi.

V času priprave predloga zakona (začetek junija 2016) je bil s strani Ministrstva za okolje in prostor posredovan predlog za spremembo Zakona o gospodarskih javnih službah, s katero bi v slovenski pravni red prenesli Direktivo 2014/23/EU, priložena so bila tudi izhodišča za spremembe zakona, ki so bila z vidika Ministrstva za finance ustrezna, saj bi se celovito uredilo področje javnih gospodarskih služb. Oblikovana je bila delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstev, ki se vsebinsko ukvarjajo s podeljevanjem koncesij na področju gospodarskih javnih služb, ki v principu pokrivajo področje storitev splošnega gospodarskega pomena, na katere se nanaša direktiva.

Glede na to, da je v okviru omenjene delovne skupine prevladalo stališče, da bi bilo potrebno postopkovna vprašanja podeljevanja koncesij urediti enotno za vse koncesije in v enem zakonu, v področnih predpisih pa dopustiti posebno ureditev le glede izjem na teh področjih, je bila sprejeta odločitev, da se bo Direktiva 2014/23/EU v slovenski pravni red celovito prenesla z Zakonom o postopkih za podeljevanje koncesij.

Predlog Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (takrat naslovljen Zakon o podeljevanju koncesij) je bil, skupaj s predlogom novega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, posredovan v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje. 24. 3. 2017 je bil objavljen na portalu E-demokracija, mnenja, predloge in pripombe je bilo mogoče sporočiti do 14. 4. 2017.

Iz pripomb, prejetih v času javne obravnave in medresorskega usklajevanja, je bilo razbrati, da na tem področju v Sloveniji obstaja pravna nejasnost, saj se termin "koncesije" uporablja za razmerja, ki niso koncesije po določbah omenjene direktive, ampak tudi razna dovoljenja oziroma pooblastila, pri čemer se je odpiralo mnogo vprašanj glede področne zakonodaje in pristojnosti urejanja postopkov za vse koncesije v tem zakonu.

Zaradi navedenega in tudi zaradi določenih pravnih mnenj, je bila ponovno preverjena rešitev, da se Direktiva 2014/23/EU prenese v slovenski pravni red z novim Zakonom o gospodarskih javnih službah, v katerem bi se uredil postopek za podeljevanje koncesij za storitve, saj pretežni del koncesij, ki zapadejo pod Direktivo 2014/23/EU, predstavljajo storitve na področju gospodarskih javnih služb. Koncesije gradenj bi se še nadalje urejale v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu. Besedilo predloga novega  Zakona o gospodarskih javnih službah je bil junija 2017 interno (med zunanjim pripravljavcem pri Ministrstvu za okolje in prostor ter strokovnimi službami Ministrstva za finance) večinoma usklajen, vendar se je nadaljnji postopek sprejemanja zakona upočasnil.  

Ministrstvo za finance je zaradi zamud pri postopkih, vezanih na sprejem novega Zakona o gospodarskih javnih službah, novembra 2017 ponovno pristopilo k pospešeni pripravi ločenega zakona, Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij, ki je bil, skupaj s predlogom novega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, posredovan v vladno proceduro. Glede obeh zakonov je 14. 12. 2017 potekalo medresorsko usklajevanje, kjer sta bili besedili obeh zakonov v večini usklajeni, oba predloga zakona pa je vlada potrdila na svoji seji dne 21. decembra 2017 in ju poslala v obravnavo državnemu zboru.

 

Vlada odgovorila na vprašanje Pojbiča glede poslovnega okolja in zapletenih davčnih predpisov  

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z izsledki analize Svetovne banke in družbe PwC, da Slovenija sodi med najslabša poslovna okolja zaradi zapletenih davčnih predpisov.

Pojbiča skrbi analiza Svetovne banke in družbe PwC, ki pravi, da Slovenija sodi med najslabša poslovna okolja zaradi zapletenih davčnih predpisov. Zato sprašuje vlado, kaj bo storila, da popravi ta rezultat in izboljša poslovno okolje na področju davčnih predpisov za podjetja, in kdaj.

Vlada mu pojasnjuje, da je metodologija v ozadju vsakoletnih poročil Doing Business specifična in jo je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati. Projekt Doing Business, v sklopu katerega so vsako leto objavljena poročila o kakovosti poslovnega okolja v različnih državah, meri različne vidike regulacije, ki zadeva zlasti majhna in srednje velika podjetja. Indikatorji se nanašajo na 11 vsebinskih področij, med drugim tudi na področje plačevanja davkov (t.i. »Paying Taxes«). Pri slednjem v zadnjih letih spremljajo naslednje štiri indikatorje:

  • število obračunov in plačil davkov (»tax payments«), v kar je všteto tako število davkov, pri katerih mora standardizirano podjetje opraviti obračune oziroma davek poravnati davčni upravi, kot tudi metode in frekvence obračunov in plačil;
  • čas, porabljen za izpolnitev davčnih obveznosti (»time«), ki izkazuje skupni čas za zbiranje informacij in izračun davka, za izpolnitev davčnih obrazcev, za plačilo davka oziroma odtegljaja ter čas za morebitno vodenje posebnih davčnih knjig;
  • celovita davčna stopnja (»total tax rate«), merjena kot vsota vseh davkov in prispevkov, ki bremenijo podjetje, v razmerju do komercialnega dobička, tj. dobička pred vsemi davki;
  • procesi po oddaji davčnih napovedi (»post filing processes«), ki vključujejo vidik povračila presežka vstopnega nad izstopnim DDV, postopke v zvezi s samoprijavo, če podjetje ugotovi napako pri obračunu in prijavi davka od dohodkov pravnih oseb, ter procese v povezavi z nadzorom pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.

Podatki, ki so osnova za izračun indikatorjev znotraj posameznega področja in za posledično razvrstitev držav, niso pridobljeni z vprašalniki oziroma intervjuji v konkretnih podjetjih, temveč jih Svetovna banka zbere in obdela sama ter s pomočjo ocenjevalcev in revizijske hiše PwC. Z resornimi ministrstvi so sicer v kontaktu z namenom, da jim ta poročajo zakonske spremembe, ki bi lahko vplivale na rezultate oziroma vrednosti indikatorjev, vendar pa jih po dodatni presoji z ocenjevalci v zasebnem sektorju pri določanju vrednosti indikatorjev upoštevajo ali pa ne. Doing Business torej meri subjektivno zaznavo zasebnega sektorja o nekaterih vidikih poslovanja v posamezni državi in ne izhaja iz uradno zbranih in objavljenih podatkov.
Pojbič v svojem vprašanju še posebej izpostavlja indikator časa, porabljenega za izpolnitev davčnih obveznosti, ki, kot že navedeno, izkazuje skupni čas za oddajo davčnih napovedi in izvedbo davčnega odtegljaja, skupno z zbiranjem podatkov in računovodenjem. Podatki iz poročila Doing Business 2018 in publikacije Paying Taxes 2018 za navedeni indikator kažejo, da Slovenija za leto 2016 med 28 državami EU z vrednostjo 245 ur zaseda 24. mesto. Vlada poudarja, da je bila na področju odprave administrativnih ovir in olajšanja poslovanja za majhna in srednja podjetja namenjena vrsta v zadnjih letih sprejetih rešitev. Pomemben ukrep je bil združitev davčne in carinske uprave v enotno Finančno upravo Republike Slovenije v letu 2014. S tem se je ustvarila možnost za poenostavitev in standardizacijo postopkov, zmanjševanje administrativnih ovir, zmanjševanje upravnega bremena in nenazadnje tudi zmanjšanje stroškov organa. Na področju davčnega postopka je bil z novelo Zakona o davčnem postopku v letu 2015, s katero so se poenostavili postopki pobiranja davkov oziroma izpolnjevanja davčne obveznosti zavezancev za davek, narejen pomemben korak k zmanjšanju administrativnih ovir in konsistentnosti davčne postopkovne zakonodaje.
V letu 2016 so bili navedeni ukrepi nadgrajeni z novo novelo Zakona o davčnem postopku. S predizpolnitvijo obračunov prispevkov za socialno varnost se znižuje administrativno breme davčnih zavezancev, ki so dolžni sami predlagati obračune navedenih prispevkov, hkrati pa s pet dnevnim podaljšanjem roka plačila izboljšuje njihovo likvidnost. Poleg omenjenih poenostavitev postopkov pobiranja davkov (primeroma poenostavitev obračunavanja DDV pri uvozu blaga, poenostavitev postopkov registracije in odjave itd.) so bile nove poenostavitve uzakonjene z novelo Zakona o davku na dodano vrednost (sprejeto že konec leta 2015) in novim Zakonom o izvajanju carinske zakonodaje EU ter z novim Zakonom o trošarinah, ki je začel veljati z avgustom 2016.
Zadnji ukrepi, sprejeti v letu 2017, ki vplivajo na administrativno breme podjetij oziroma na čas za izpolnitev davčnih obveznosti, so zajeti v spremembi Zakona o davčnem potrjevanju računov. Po novem bo imel namreč zavezanec omogočeno trajno možnost proste izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov. Obenem pa je vlada s ciljem cenejšega, bolj enostavnega načina plačevanja davčnih obveznosti ponovno pripravila dodatne ukrepe na področju davčnega postopka in zagotovila pravne podlage, ki uvajajo možnost kartičnega plačevanja davkov ter drugih obveznih dajatev brez plačila provizije pri upravnem ali drugem državnem organu. S tem je tako vlada še dodatno pripomogla k zmanjšanju administrativnih ovir na področju plačevanja javnih dajatev. 
O vseh navedenih spremembah, razen o zadnjih spremembah v 2017, je Ministrstvo za finance v rednem letnem poročanju obveščalo tudi Svetovno banko. Razloga, da se že sporočene spremembe zaenkrat še niso primerno odrazile v izmerjenem rezultatu, pa sta dva. Eden od razlogov je uporaba metodologije, v skladu s katero se določene poenostavitve in sprejeti ukrepi zaradi študije primera oziroma podjetja (enote proučevanja), ki ga obravnava Svetovna banka, ne upoštevajo. To seveda ne pomeni, da spremembe niso relevantne ali pa da se v praksi ne izvajajo, pomeni zgolj, da z vidika enote proučevanja študije Doing Business ne pridejo v poštev. In drugič, izredno pomembno je, da so ocene kazalnikov v študiji izrazito subjektivne narave in ne temeljijo na dejanskih podatkih, s katerimi razpolaga na določenih področjih tudi FURS. Poleg tega je treba upoštevati tudi ugotovljeno »zakonitost«, da se Slovenija pri kazalnikih in študijah, kjer so določene ali vse meritve opravljene s podajo subjektivnih ocen in zaznavanj, značilno in občutno slabše uvršča kot pri kazalnikih in študijah, ki izhajajo iz uradno objavljenih objektivnih podatkov in kazalnikov. 
Vlada tako poudarja, da je v svojem dosedanjem mandatu sprejela oziroma predlagala nekatere pomembne rešitve na področju zmanjšanja administrativnih bremen, poleg rešitev na področju zmanjšanja obremenitve dela in povečanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Sprejete spremembe iz zadnjih let bodo v prihodnosti zagotovo pripoznane kot relevantne tudi pri domačih ocenjevalcih iz zasebnega sektorja in raziskovalcih pri Svetovni banki, vključenih v projekt Doing Business. Tudi v prihodnje bi morali biti ukrepi usmerjeni v krepitev gospodarske rasti, zasledovanje cilja stabilnosti javnih financ in javnofinančne vzdržnosti na dolgi rok. Pri tem bo na davčnem področju treba iskati sistemske in splošnejše ukrepe oziroma bodo pomembne predvsem ključne strukturne reforme. Le s temi pozitivnimi premiki bomo lahko pripomogli k zmanjšanju nezaupanja celotne družbe v davčni sistem oziroma tudi v širšo politiko Slovenije.


Odnosi z javnostmi