Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica Vraničar Ermanova na zasedanje finančnih ministrov EU

Ljubljana, 19. januar 2018 – Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo v ponedeljek in torek v Bruslju udeležila zasedanja finančnih ministrov EU in evroskupine. Nadaljevali bodo razpravo o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU), potrdili bodo prednostne naloge Evropske komisije iz letnega pregleda rasti za 2018, pregledali pa bodo tudi izvajanje akcijskega načrta glede slabih posojil v bančnem sektorju.

Ministri bodo opravili politično razpravo o poglabljanju EMU, potem ko so o tem decembra lani razpravljali voditelji držav območja evra v razširjeni sestavi (EU-27 brez Velike Britanije). Takrat so se večinsko strinjali, naj finančni ministri EU in evroskupina prioritetno nadaljujejo s prizadevanji za dokončanje bančne unije, kjer je opravljenega največ dela, in za razvoj Evropskega denarnega sklada (EMF). Slednji bi v skladu s predlogom Evropske komisije, ki je del decembra lani objavljenega zakonodajnega paketa glede poglabljanja EMU, nasledil Evropski mehanizem za stabilnost. Voditelji držav območja evra naj bi prve odločitve glede nadaljnjega poglabljanja EMU sprejeli konec junija letos.

 

Slovenija podpira nadaljnje poglabljanje EMU in stremi k zmanjševanju razvojnih zaostankov in zbliževanju gospodarstev v EMU in EU. Pri tem bomo posebej pozorni na upoštevanje posebnosti majhnih odprtih gospodarstev, kot je Slovenija. Strinjamo se z decembrsko usmeritvijo vrha območja evra, da se je pri poglabljanju EMU v prvi fazi primerno osredotočiti na dokončanje bančne unije, podpremo lahko tudi začetek razprave o predlogu za vzpostavitev Evropskega denarnega sklada. Podrobnejša stališča glede posameznih predlogov iz decembrskega paketa Evropske komisije pa bomo pripravili po podrobnejši preučitvi teh predlogov.

 

Ministri bodo potrdili tudi prednostne naloge, ki jih je Evropska komisija zastavila v okviru letnega pregleda rasti za 2018, ki je del usklajevanja ekonomskih politik oziroma t. i. evropskega semestra. Komisija tako kot lani tudi letos stremi k spodbujanju naložb, izvajanju strukturnih reform in odgovorni fiskalni politiki ob upoštevanju različnih stopenj gospodarskega cikla, v katerem se nahajajo članice. Slovenija se s temi poudarki strinja, saj so omenjena področja ključna tudi za našo državo.

 

Potrdili bodo tudi osnutek priporočila o ekonomskih politikah območja evra in obravnavali poročilo o mehanizmu opozarjanja, s katerim se začenja letni cikel nadzora v postopku glede makroekonomskih neravnotežij. Februarja bo komisija objavila poročilo o podrobnem pregledu za 12 članic, med njimi tudi za Slovenijo. Komisija ocenjuje, da se razmere v Sloveniji izboljšujejo na vseh področjih, še vedno pa obstajajo nekatera makroekonomska neravnovesja. Komisija bo v podrobnem pregledu ugotovila, ali se ta neravnovesja nadaljujejo, izboljšujejo ali slabšajo, Slovenija pa bo na ugotovitve odgovorila v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti.

 

Ministri bodo spregovorili tudi o izvajanju akcijskega načrta za reševanje slabih posojil v Evropi, ki so ga sprejeli julija lani, Evropska komisija pa bo poročala o pripravi ukrepov. Konkretne zakonodajne predloge komisije je pričakovati v prvem četrtletju letos. Slovenija podpira prizadevanja za zmanjšanje visokih deležev slabih posojil v bančnih sistemih EU držav. Naša država je na tem področju sicer naredila velik napredek in sodi med države, ki so z ustanovitvijo t. i. slabe banke (pri nas Družbe za upravljanje terjatev bank) pomembno prispevale k znižanju slabih posojil v bančnem sektorju. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni je po definiciji Evropskega bančnega organa 30. junija 2015 v Sloveniji denimo znašal 14,17 odstotka, 31. oktobra lani pa 6,9 odstotka celotne izpostavljenosti bančnega sistema.

 

Ministri se bodo seznanili tudi s programom dela Bolgarije, ki je januarja prvič prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU. Na področju dela finančnih ministrov se bo predsedstvo med drugim posvetilo razpravi o poglabljanju EMU, predlogom za dokončanje bančne unije, predlogu za vzpostavitev panevropskega pokojninskega produkta in več davčnim predlogom. Med drugim bodo poskušali doseči napredek glede prvega predloga za uvedbo dokončnega sistema DDV.

 

Evroskupina pa bo med drugim razpravljala o Grčiji in nadaljnjih korakih po decembrskem vrhu območja evra o poglabljanju EMU. Glede Grčije je pričakovati razpravo o izpolnitvi njenih zavez za zaključek tretjega pregleda izvajanja programa pomoči. Če bo ta ocena pozitivna, bi lahko sledila tudi razprava o predlogu za izplačilo naslednje tranše pomoči Grčiji iz Evropskega mehanizma za stabilnost. Slovenija bo ob pozitivnem stališču institucij glede izvajanja tretjega programa pomoči in izpolnjevanja ciljev iz tretjega pregleda podprla izplačilo naslednje tranše.

 

Odnosi z javnostmi