Skoči na vsebino

NOVICA

Primanjkljaj državnega proračuna lani za polovico nižji kot leto prej

Ljubljana, 17. januar 2018 – Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2017 po predhodnih podatkih znašal 332,4 milijona evrov oz. 0,8 odstotka BDP in je glede na leto 2016, ko je znašal 1,7 odstotka BDP, nižji za 352,3 milijona evrov oz. za 48,5 odstotka. Prihodki so dosegli 8,8 milijarde evrov, odhodki pa 9,2 milijarde evrov. Slednji so se najbolj znižali pri plačilih obresti.

Prihodki so na letni ravni po predhodnih podatkih skupaj dosegli 8,8 milijarde evrov, kar je za 508,9 milijona evrov oziroma 6,1 odstotka več kot v letu 2016. V primerjavi z načrtovanimi prihodki v sprejetem proračunu za leto 2017 to pomeni 99,8-odstotno realizacijo. Davčni prihodki so po predhodni realizaciji skupaj dosegli 7,7 milijarde evrov in so bili glede na leto prej višji za 6,9 odstotka oz. 496,6 milijona evrov. Po predhodni realizaciji znaša dohodnina na letni ravni 1,104 milijarde evrov, davek od dohodka pravnih oseb se je realiziral v višini 766,3 milijona evrov, davek na dodano vrednost v višini 3,493 milijarde evrov, medtem ko so se prihodki iz naslova pobranih trošarin realizirali v višini 1,585 milijarde evrov. Realizacija prejetih sredstev iz EU je v primerjavi z letom 2016 nižja za 82,6 milijona evrov in znaša 395 milijonov evrov.

 

Odhodki državnega proračuna, realizirani od januarja do konca decembra, so na podlagi predhodnih podatkov znašali 9,2 milijarde evrov, kar je za 156,6 milijona evrov oz. 1,7 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. V primerjavi z načrtovanimi odhodki v sprejetem proračunu za leto 2017 to pomeni 96,1-odstotno realizacijo.

 

Največje znižanje odhodkov smo v primerjavi z letom 2016 zabeležili pri plačilih obresti, ki so se znižala za 86,8 milijona evrov na 977,3 milijona evrov. Leta 2016 je strošek obresti državnega proračuna znašal 1,064 milijarde evrov. Zaradi slabšega črpanja sredstev kohezijske politike s strani držav članic se je znižala tudi odhodkovna stran proračuna EU za leto 2017, kar je rezultiralo v 48,9 milijona evrov nižjih vplačilih v proračun EU za lansko leto 2017.

 

Med odhodki so se v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 najbolj povečali investicijski odhodki in transferi (za 77,2 milijona evrov na 604,9 milijona evrov), največ iz naslova investicijskega vzdrževanja in gradnje cest. Sledijo drugi tekoči domači transferi, ki so se povečali za 67,2 milijona evrov na 3,360 milijarde evrov. Največje povečanje izkazujejo pri ministrstvu za zdravje, in sicer 135,7 milijona evrov iz naslova zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, ter 23 milijonov evrov za delno pokrivanje nezdravstvenih storitev (financiranje pripravništev in specializacij). Povečanja so bila tudi pri tekočih transferih v javne zavode, zlasti iz naslova stroškov dela, kar je posledica  vpliva sprejetega dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra leta 2016, s katerim so se sprostili nekateri ukrepi (višji regres, učinki napredovanja javnih uslužbencev, ki so napredovali v letu 2016, odprave anomalij pri tistih javnih uslužbencih, ki so uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda).

 

Hkrati se je v okviru drugih tekočih domačih transferov za 152,8 milijona evrov znižala obveznost države do Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, ki je znašala 1,121 milijarde evrov, in za 22,7 milijona evrov na 13,6 milijona evrov dopolnilna sredstva občinam. Iz enakega razloga kot pri tekočih transferih v javne zavode so se povečali tudi odhodki za plače in prispevke (za 47,6 milijona evrov na 1,174 milijarde evrov).

 

Povečanje pri transferih posameznikom in gospodinjstvom (za 48,6 milijona evrov na 1,261 milijarde evrov) je bilo največje pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar je delno rezultat odprave nekaterih varčevalnih ukrepov, in pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zaradi spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

 

Samo decembra lani je državni proračun izkazal primanjkljaj v višini 173,3 milijona evrov. Prihodkov je bilo za 776,5 milijona evrov, kar je 30,8 milijona evrov manj kot v enakem obdobju leto prej, odhodkov pa je bilo za 949,8 milijona evrov oz. za 60 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2016.

 

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so decembra skupaj dosegli 665,1 milijona evrov. Realizacija dohodnine je znašala 135,8 milijona evrov, davek od dohodka pravnih oseb se je decembra realiziral v višini  56,9 milijona evrov, davek na dodano vrednost v višini 288,8 milijona evrov, medtem ko so se prihodki iz naslova pobranih trošarin realizirali v višini 125,1 milijona evrov.

 

Decembra smo počrpali za 80,2 milijona evrov evropskih sredstev, medtem ko je v enakem obdobju leto prej realizacija iz tega naslova znašala 132,5 milijona evrov.

 

V decembrski realizaciji največji delež med odhodki predstavljajo drugi tekoči domači transferi (npr. v javne zavode, sklade socialnega zavarovanja ipd.), in sicer 27,6 odstotka. Izplačali smo jih za 261,9 milijona evrov. Sledijo jim investicijski odhodki in transferi, za katere smo skupaj namenili 189,7 milijona evrov oz. 20 odstotkov celotne decembrske realizacije. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 126 milijonov evrov, za izdatke za blago in storitve pa 125,2 milijona evrov. Večji delež med odhodki so predstavljala še plačila plač in prispevkov v skupni višini 100,5 milijona evrov oz. 10,6 odstotka izplačil v mesecu decembru.

 

Med investicijskimi odhodki in transferi, ki so se skupaj povečali za 58,6 milijona evrov na že omenjenih 189,7 milijona evrov, smo največje povečanje zabeležili v okviru namenskih sredstev, in sicer za 29,8 milijona evrov na 54,7 milijona evrov. S 24 milijoni evrov sledijo EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo in s 4,6 milijona evrov izplačila v okviru integralnih sredstev.

 

V lanskem decembru je bilo v primerjavi z decembrom leto prej za plačilo skupnih odhodkov državnega proračuna uporabljenih manj integralnih sredstev (za 18,4 milijona evrov na 753,7 milijona evrov) in namenskih sredstev finančnih mehanizmov (za 0,3 milijona evrov na 0,2 milijona evrov). Uporaba drugih vrst sredstev pa se je povečala pri namenskih sredstvih (za 41,9 milijona evrov na 89,3 milijona evrov), odhodkih EU sredstev (za 30 milijonov evrov na 86 milijona evrov) in uporabi slovenske udeležbe v okviru črpanja evropskih sredstev (za 6,8 milijona evrov na 20,6 milijona evrov).

 

Odnosi z javnostmi