Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 163. seji vlade

Ljubljana, 11. januar, 2018 – Vlada se je na današnji redni seji s področja dela ministrstva za finance seznanila z informacijo predsednika NS SDH glede dviga plač upravi SDH, sprejela dopolnitev odzivnega poročila na revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja državnega proračuna, zavrnila vloženo zahtevo za dodelitev koncesije in odgovorila na dve poslanski vprašanji.

Vlada se je seznanila z informacijo predsednika NS SDH glede dviga plač upravi SDH

Vlada se je danes seznanila s pisno informacijo predsednika nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (NS SDH) Damjana Beliča o razlogih, kriterijih in utemeljenosti sklenitve dodatkov k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH, ki ju je nadzorni svet potrdil na dopisni seji 22. decembra 2017.

 

Predsednik NS SDH Beličse je na podlagi vabila danes udeležil seje vlade, na kateri je pojasnil predhodno posredovane pisne obrazložitve, in sicer podatke o gibanju prejemkov poslovodstva SDH in predhodnice Slovenske odškodninske družbe, sklepih NS SDH, v katerih so opredeljeni kriteriji za dvig prejemkov upravi SDH, in datumih sej, ko je NS SDH razpravljal o tej temi. Navedel je argumente, razloge in utemeljitev odločitve NS SDH za potrditev dodatkov k pogodbam o zaposlitvi predsednice in članice uprave SDH ter dejstva, ki so nastopila po 4. januarju.

 

Uprava SDH je 8. januarja namreč obvestila NS SDH, da predlaga sporazumno odpravo aneksov k pogodbama o zaposlitvi z dne 27. december 2017. NS SDH se je 10. januarja nato sestal na izredni seji, na kateri je sprejel omenjeni predlog za sporazumno odpravo aneksov, o čemer je NS SDH že obvestil javnost. 

 

Vlada sprejela dopolnitev odzivnega poročila na revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja državnega proračuna

Vlada je danes sprejela dopolnitev odzivnega poročila na revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja državnega proračuna na dan 31. december 2016 in z njim povezane spremembe akta o ustanovitvi Sklada RS za nasledstvo.

 

Dopolnitev odzivnega poročila na revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja državnega proračuna se nanaša na predložitev dokumentacije, ki dokazuje, da aktivnosti za spremembe oz. dopolnitve akta o ustanovitvi Sklada RS za nasledstvo, že potekajo. Vlada pojasnjuje, da je spremembe tega akta sprejela na današnji seji. Spremenjen 8. člen akta o ustanovitvi Sklada RS za nasledstvo je podlaga za vpis naložbe Ljubljanske banke in Kreditne banke Maribor v sodni register kot namensko premoženje tega sklada.

 

Vlada glede dopolnitve odzivnega poročila na revizijsko poročilo pojasnjuje tudi, da sta se za potrebe nadzora ministrstev nad analitičnimi evidencami osnovnih sredstev posrednih proračunskih uporabnikov, na podlagi katerih bo mogoče potrditi stanje terjatev za sredstva, dana v upravljanje, nadgradila informacijska sistema MFERAC in UJPnet.

 

Vlada zavrnila zahtevo za dodelitev koncesije

Vlada je izdala odločbo s katero je zavrnila zahtevo gospodarske družbe Admiral Kazino Mediteran za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo.

Vlada pojasnjuje, da mora pred dodelitvijo koncesije pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju in mnenje sosednjih lokalnih skupnosti. Občina Sežana je bila pozvana, da vlagatelju poda oziroma odreče soglasje o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju.

 

Občina Sežana je na ministrstvo za finance posredovala sklep občinskega sveta iz katerega izhaja, da se družbi Admiral Kazino Mediteran ne izda soglasje za opravljanje igralniške dejavnosti za igralni salon v hotelu Tabor. V obrazložitvi takšne odločitve je občina navedla, da je bila takšni odločitev sprejeta zaradi parkirišč, ki jih družba Admiral d.o.o. nima, obstoječa javna parkirišča pa so že sedaj zapolnjena tako s strani stanovalcev kot tudi hotelskih gostov ter zaradi občutljivega območja.

 

Vlada je pri odločanju o dodelitvi koncesije vezana na akt oziroma dopis, s katerim je soglasje lokalne skupnosti dano ali odrečeno. Glede na to, da je občina Sežana v obravnavani zadevi odrekla soglasje o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju, ni izpolnjen bistveni pogoj, ki ga za dodelitev koncesije zakon o igrah na sreč

 

Vlada nasprotuje predlogu deklaracije o neobstoju prehoda družbene lastnine v državno

Vlada je sprejela mnenje v zvezi s predlogom deklaracije o neobstoju prehoda družbene lastnine v državno.

 

Vlada s formalnega vidika ugotavlja, da 110. člen Poslovnika sicer omogoča sprejem akta (t.j. deklaracije), s katerim državni zbor izraža splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo, vendar meni, da deklaracija ni ustrezen akt, s katerim bi se lahko izpodbijalo veljavno ureditev, ki izhaja iz ustave ali ustavnega zakona. Vlada meni, da je za urejanje tovrstnih vprašanj edini ustrezen akt ustavni zakon.

 

Z vsebinskega vidika pa vlada ugotavlja, da morajo za »dekonstitucionalizirano« bivšo družbeno lastnino na posameznih področjih področni zakoni (o lastninskem preoblikovanju) določiti način njenega preoblikovanja v zasebno ali druge oblike lastnine ter, da se po ustavi iz leta 1991 družbena lastnina ne more obravnavati kot zasebna lastnina.

 

Vlada dodaja, da ne smemo prezreti, da je Ustavni amandma XCIX k prejšnji ustavi predhodno, dne 20. februarja 1991 že uredil vprašanje načina preoblikovanja družbene lastnine v javno in v druge oblike lastnine in da zaradi tega poznejšega ustavnega zakona ni moč razumeti kot ponovno vzpostavitev družbene lastnine.

 

Poudariti je treba tudi, da v času od Ustavnega amandmaja XCIX k prejšnji ustavi do nove ustave (ko je še veljala prejšnja ustava), je res bilo potrebno vsako transformacijo družbene lastnine izvesti z zakonom. Od nove ustave naprej, ki je družbeno in s tem tudi lastninsko ureditev postavila na povsem nove temelje, pa ni več potrebe, da bi moral šele poseben zakon povedati, da državno premoženje od njegove uveljavitve naprej ni več družbena lastnina v upravljanju države, ampak državna lastnina. Glede na to, da so že volitve leta 1990 pomenile bistveno spremembo družbenega sistema in ko je leta 1991 to spremembo še dokončno pravno fiksirala nova ustava, ni ostalo v pravnem sistemu nobene pravne podlage za to, da bi premoženje Republike Slovenije lahko še vedno šteli zgolj za družbeno lastnino, ki bi jo država varovala oz. upravlja v imenu cele skupnosti.

 

Z vidika denacionalizacije je treba poudariti stališče Ustavnega sodišča RS, in sicer, da je bil njen razlog takrat že potekajoča in predvidena privatizacija družbene lastnine, zaradi česar tudi s tega vidika ni mogoče govoriti o samovoljnem in nedovoljenem poseganju v lastništvo družbene lastnine. Zakon o denacionalizaciji je namreč bil posledica doseženega političnega soglasja, da se popravijo krivice, ki so bile v povojnem obdobju storjene s poseganjem države v lastninske odnose. Krivice naj bi se popravile tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi. Če to iz določenih razlogov ni mogoče, pripada upravičencem odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Eno temeljnih načel zakona je, da se s popravljanjem krivic, ki jih ureja zakon, ne sme delati novih. To načelo obsega predvsem varstvo fizičnih oseb, ki so na podlagi veljavnih predpisov ali pravnih poslov pridobile na podržavljenem premoženju lastninsko pravico.

 

Vlada tako ugotavlja in sporoča državnemu zboru, da besedilo in obrazložitev predlagane deklaracije nista pravno utemeljeni in zato njenemu sprejemu nasprotuje.

 

Vlada odgovorila na vprašanje v zvezi s strukturnim primanjkljajem

Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi v zvezi s strukturnim primanjkljajem.

 

Vlada pojasnjuje, da v ekonomski teoriji potencialni proizvod predstavlja merilo ponudbene strani gospodarstva oziroma maksimalen možni nivo proizvoda pri dani strukturi proizvodnje, razpoložljivih virih in tehnologiji. Ko je gospodarstvo na ravni potencialnega proizvoda, to pomeni polno zaposlenost produkcijskih faktorjev in stabilno rast cen. Dejanski proizvod pa je določen s strani povpraševanja in ga merimo z nivojem BDP v državi. Razlika med obema je definirana kot proizvodna vrzel. Tako potencialnega proizvoda kot proizvodne vrzeli ne moremo neposredno opazovati, meriti, zato ju le ocenjujemo na podlagi ekonomskih spremenljivk. Strukturni deficit (strukturni saldo sektorja država) je tisti del navadnega deficita države, ki ni nastal zaradi konjukturnih nihanj. Strukturni deficit je torej očiščen konjukturnih vplivov, ugotovimo ga tako, da izračunamo, kolikšni bi bili proračunski prihodki pri polni zaposlitvi in od tega odštejemo dejanske izdatke (v kolikor ugotovimo primanjkljaj, je to strukturni deficit).

 

Pravila Pakta za stabilnost in rast v času hitre gospodarske rasti oziroma t. i. dobrih ekonomskih časov zahtevajo vedno hitrejšo konsolidacijo javnih financ, ki je višja od obsežne konsolidacije, ki je bila dosežena v zadnjih letih. Slovenija po izhodu iz postopka čezmernega primanjkljaja namreč nadaljuje s konsolidacijo javnih financ, ki na nominalni ravni znaša okoli  eno odstotno točko BDP letno. Javnofinančni primanjkljaj se je od leta 2015, ko je zanašal 2,9 odstotka BDP, v letu 2016 znižal na 1,9 odstotka BDP, v letu 2017 bo predvidoma zanašal 0,8 odstotka BDP, v letu 2018 pa bo Slovenija predvidoma dosegla presežek v višini 0,4 odstotka BDP. Ob tem se striktno zagotavlja, da rast odhodkov zaostaja za rastjo prihodkov.

 

Hitrejša konsolidacija po mnenju Slovenije ni mogoča, saj lahko ogrozi gospodarsko rast. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da tudi ostale države, od katerih se zahteva hitro zniževanje strukturnega primanjkljaja, ki v dobrih ekonomskih časih zahteva še hitrejše zniževanje nominalnega primanjkljaja, ne dosegajo tolikšnega znižanja primanjkljaja, kot ga zahteva Evropska komisija (Belgija, Italija, Madžarska, Avstrija, Poljska, Portugalska in Romunija).

 

Vlada meni, da je glede na trenutno stanje slovenskega gospodarstva in mnenje Ministrstva za finance (kot tudi delno Fiskalnega sveta), trenutna hitrost konsolidacije primerna in obe instituciji poudarjata nujnost strukturnih ukrepov. Fiskalni svet kot tudi Evropska komisija poudarjata nujnost strukturnih reform prav v času konjunkture. Slovenija že ima nekatere strukturne reforme v načrtu, prav te bodo pomembno prispevale k doseganju ciljnega strukturnega salda.

 

Odnosi z javnostmi