Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica Vraničar Ermanova na konferenci EU o prihodnosti javnih financ

Bruselj, 9. januar 2018 - Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se je na povabilo evropskega komisarja za proračun Güntherja Oettingerja v ponedeljek in danes v Bruslju udeležila konference na visoki ravni o prihodnosti javnih financ. Na osmih panelih so svoje videnje posameznih vsebinskih elementov večletnega finančnega okvira po letu 2020 predstavili visoki predstavniki Evropske komisije, držav članic, ostalih evropskih institucij in akademske sfere. Ministrica Vraničar Ermanova je predstavila slovenske izkušnje pri oblikovanju Sklada skladov.

 

Komisar Oettinger je napovedal, da bo komisija predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira predstavila maja letos, ter pozval države članice in Evropski parlament, da še pred evropskimi volitvami spomladi 2019 dosežejo dogovor evropskih javnih financah po letu 2020. Glede na številne nove izzive, s katerimi se sooča EU in za katere bo treba v prihodnosti nameniti več sredstev kot sedaj (migracije, varnost in terorizem), in ob upoštevanju pomena tradicionalnih politik komisar vidi obseg prihodnjega večletnega finančnega okvira v obsegu med 1,1 in 1,2 odstotka BND EU-27. Izraženo je bilo tudi upanje, s katerim so se strinjali številni panelisti, da se v okviru razprav države kot tolikokrat doslej ne bodo osredotočale zgolj na nacionalni neto položaj (tj. razliko med prejetimi in vplačanimi sredstvi v evropski proračun), saj imajo prav vse države tudi nefinančne koristi od evropske integracije.

 

V razpravah v okviru konference so se jasno pokazala razhajanja v pogledih med t. i. neto plačnicami in neto prejemnicami sredstev iz evropskega proračuna. Medtem ko se vsi, vključno z akademiki, strinjajo, da je treba v okviru večletnega finančnega okvira po letu 2020 več sredstev nameniti novim izzivom, ni jasnega soglasja, ali bi za to zagotovili dodatna sredstva ali pa bi iskali sredstva s prerazporeditvami iz tradicionalnih politik. Pogajanja bo dodatno otežil še t. i. brexit, saj bo z izstopom velike neto plačnice v EU proračun nastala finančna vrzel, glede katere nekateri menijo, da bi jo bilo treba nadomestiti z višjimi prispevki ali dodatnimi viri, drugi pa se zavzemajo za zmanjšanje porabe. Skozi celotno konferenco je bilo večkrat izpostavljeno, da bi bilo treba na ravni EU financirati predvsem tiste politike, ki prinašajo jasno evropsko dodano vrednost, pri čemer pa tega koncepta ni mogoče enoznačno definirati. V zvezi s prihodkovno stranjo proračuna so se udeleženci strinjali, da bo izhod Velike Britanije iz EU pomenil izvrstno priložnost za reformo prihodkovne strani EU proračuna, kjer je ravno zaradi zahtev te države v uporabi zapleten sistem popravkov.

 

Ministrica Vraničar Ermanova se je kot panelistka udežila panela z naslovom »Maksimiziranje učinkov ob omejenem proračunu«, na katerem je predstavila slovenske izkušnje pri oblikovanju Sklada skladov. V tem okviru bo namreč del sredstvev evropske kohezijske politike in razvoja podeželja v okviru tekoče finančne perspektive oplemeniten in ponujen končnim uporabnikom v obliki povratnih sredstev. Panelisti so se strinali, da uporaba finančnih instrumentov ne more v popolnosti nadomestiti nepovratnih sredstev, vseeno pa je ob omejenih sredtvih in številnih novih potrebah pomembno, da se tudi zasebna sredstva vključijo v zapolnjevanje tržnih vrzeli.

 

Odnosi z javnostmi