Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 162. seji vlade

Ljubljana, 4. januar 2018 – Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance sprejela poročilo o državnih pomočeh za obdobje 2014 – 2016 in poročilo o pomoči Irski, Portugalski in Grčiji. Poleg tega je vlada med drugim ministrico za finance pooblastila, da se z OECD dogovori o ciljih in pogojih za pripravo pregleda širše politike razbremenitve dela v Sloveniji.

Vlada sprejela poročilo o državnih pomočeh za obdobje 2014 – 2016

Vlada je sprejela osemnajsto poročilo o državnih pomočeh za leta 2014, 2015 in 2016 ter ga posredovala državnemu zboru.

 

Poročilo o državnih pomočeh je analitični pregled državnih pomoči izplačanih v Sloveniji v zadnjih treh letih (2014, 2015, 2016), temelji pa na podatkih dajalcev pomoči (ministrstva, skladi, agencije, občine).

 

V letu 2016 je bilo v Sloveniji izplačanih 351,29 milijona evrov državnih pomoči, kar je za 196,88 milijona evrov ali 36 % manj, kot v letih 2014 in 2015, ko so državne pomoči znašale po 548 milijona evrov. Državne pomoči so v letu 2016 predstavljale 0,88 % BDP (v letu 2014 1,47 %, v letu 2015 1,42 %), kar je enaka raven (izraženo v deležu v BDP) kot leta 2008.

 

V letu 2016 se je zmanjšal obseg pomoči v vseh skupinah pomoči (tj. horizontalne pomoči, pomoči za posebne sektorje in pomoči za kmetijstvo). Razlogi za znižanje so deloma vsebinske narave (nihanje obsega pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah, počasnejše koriščenje EU sredstev iz obdobja 2014 – 2020), v precejšnji meri pa so posledica metodoloških sprememb v zajemanju in poročanju podatkov o državni pomoči (pomoči za kmetijstvo).

 

Tudi v letu 2016 je bilo največ državnih pomoči izplačanih za varstvo okolja in varčevanje z energijo (153,11 milijona evrov ali 44 % vseh pomoči v letu 2016), druge po obsegu pa so bile pomoči za zaposlovanje (89,90 milijona evrov ali 26 %). Pomoči za posebne sektorje so predstavljale 16 % vseh pomoči v 2016 ali 56,88 milijona evrov, glavnino od tega (12 %) pomoči za transport (nadomestilo za prevoz potnikov v železniškem prometu). Pomoči za kmetijstvo in ribištvo so predstavljale slaba 2 % vseh pomoči ali 5,99 milijona evrov.

 

Večina pomoči v Sloveniji se dodeli v obliki subvencij, vendar se njihov delež zmanjšuje. V letu 2016 so predstavljale 70 % vseh pomoči ali 245,46 milijonov evrov. Povečuje se obseg pomoči, ki pomenijo zmanjšanje javnofinančnih prihodkov (davčne olajšave in izjeme, oprostitve plačil prispevkov za socialno varnost). Te pomoči so v letu 2016 predstavljale 99,53 milijonov evrov ali 28 % vseh pomoči. V letu 2016 se je nekoliko povečala uporaba povratnih oblik pomoči (ugodna posojila, garancije), in sicer so ugodna posojila in garancije predstavljale 1,3 % vseh pomoči oziroma 4,79 milijonov evrov.

 

Primerjava z državami EU kaže, da ima Slovenija primerljiv obseg in strukturo državnih pomoči.

 

Sestavni del poročila je ocena uspešnosti dodeljenih državnih pomoči. V poročilu so predstavljene posamezne sheme, s predvidenimi cilji in doseženimi rezultati, ki so jih posredovali resorni organi ter nekateri dajalci pomoči (EKO sklad, SID banka, Slovenski podjetniški sklad, idr). Skupni učinek dodeljenih državnih pomoči, kjer je poročan, je v povprečju ocenjen kot pozitiven.

 

Vlada sprejela poročilo o pomoči Irski, Portugalski in Grčiji

Vlada je danes sprejela 27. poročilo o poroštvu Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski in Grčiji.

 

Slovenija daje skladno z zakonom o poroštvu države za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra poroštvo za obveznosti družbe EFSF, in sicer:

  • za vse najete kredite, izdane dolžniške vrednostne papirje in druge sklenjene posle v okviru programa financiranja iz omenjenega zakona, za namen dajanja posojil in drugih oblik finančne pomoči državam članicam območja evra v finančnih težavah;
  • za posamezne instrumente financiranja izven programa financiranja iz omenjenega zakona, za namen finančne pomoči državam članicam območja evra v finančnih težavah;
  • za glavnice in pripadajoče obresti ter stroške finančnih poslov, povezanih z instrumenti financiranja in pridobitvijo ter ohranitvijo njihove visoke bonitetne ocene.

Pri tem celotni obseg poroštva Slovenije po omenjenem zakonu znaša skupaj do 3.664.300.000 evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in stroški instrumentov financiranja oziroma finančnih poslov.

 
Skladno s poroštveno pogodbo države dajalke poroštva, vključno s Slovenijo, izdajo poroštva za finančne instrumente, ki jih izdaja družba EFSF, v višini njihovega deleža v posamezni izdaji, povečanega na 120 odstotkov oziroma do 165 odstotkov za izdaje po uveljavitvi sprememb EFSF sporazuma z dne 18. oktober 2011.Namen povečanja deleža je pridobitev in ohranjanje najboljše bonitetne ocene družbe EFSF, saj omogoča, da je v primeru nastanka plačilne nesposobnosti katere od držav članic dajalk poroštva posamezna izdaja zavarovana s poroštvi ostalih držav članic dajalk poroštva do 120 odstotkov oziroma do 165 odstotkov njihovega deleža v posamezni izdaji. Ne glede na navedeno pa celotni obseg poroštva Slovenije ne presega skupne višine 3.664.300.000 evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in stroški instrumentov financiranja oziroma finančnih poslov.
 
Finančne instrumente lahko v skladu s sprejetim programom financiranja izdaja družba EFSF v posameznih izdajah, katerih skupna vrednost glavnice v primeru finančne pomoči Irski, Portugalski republiki in Grčiji ne sme presegati 241 milijard evrov.
 
Za zagotavljanje finančne pomoči je imela družba EFSF na dan 30. september 2017 izdanih 57 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 206,46 milijarde evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije 1,043 milijarde evrov (glavnica). S povečanjem deleža v posamezni izdaji na 120 odstotkov oziroma do 165 odstotkov (za izdaje vrednostnih papirjev po 18. oktobru 2011) pa se poroštvo Slovenije poveča na 1,67 milijarde evrov glavnice, ki ji je potrebno prišteti natečene obresti.
 
Vlada za dogovor z OECD za pripravo pregleda širše politike razbremenitve dela v Sloveniji
Vlada je danes pooblastila ministrico za finance Matejo Vraničar Erman, da se z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) dogovori o ciljih in pogojih za pripravo pregleda širše politike razbremenitve dela v Sloveniji, podpis pisma in izvedbo pregleda.
 
Ministrstvo za finance bo vodilo koordinacijo aktivnosti, povezanih s pregledom širše politike razbremenitve dela v Sloveniji, ki jih bodo strokovnjaki OECD v okviru Centra za davčno politiko in administracijo izvedli v obdobju med januarjem in majem 2018.
 
Pri pregledu je pomemben cilj pripraviti ustrezno rešitev za zmanjšanje stroškov dela v povezavi s cilji ali obveznostmi na področju socialnega zavarovanja, zlasti v zvezi s pravicami do socialnega zavarovanja in stopnjo solidarnosti v teh sistemih v povezavi s financiranjem. Obenem pa je v okviru davčne politike pomembno izhodišče oz. cilj priprava ukrepov, ki bodo izhajali iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen, ob zagotavljanju stabilnega vira financiranja dogovorjenih skupnih in javnih potreb ter izboljšanja dejavnikov konkurenčnosti poslovnega okolja. Cilj pregleda in priprave ukrepov v smeri zmanjševanja obremenitve dela je v prvi vrsti namenjen preučevanju obsega in učinkov obstoječih davčnih olajšav in morebitni zamenjavi neučinkovitih davčnih olajšav z drugimi ukrepi. Pri tem pa je nujna proučitev možnosti za nadomestitev neučinkovitih davčnih olajšav z drugimi ukrepi in z vzpostavitvijo ustrezne povezave davčne politike tudi z drugimi politikami (družinsko, socialno …). S tako zastavljenim pregledom bi odprli možnost za pripravo novega širšega družbenega dogovora z vidika vseh elementov sistema, ki vplivajo na obremenitev dela.
 
Upoštevajoč zaznana področja, ki vplivajo na obremenitev dela in predvsem cilje pregleda OECD, bo potrebno tudi sodelovanje in vključitev pristojnih resorjev za področje prispevkov za socialno varnost (ministrstvo za delo, družino, socialno varnost in enake možnosti ter ministrstvo za zdravje).
 
Vlada za spremembe uredbe za krepitev upravnega sodelovanja na področju DDV
Vlada je danes sprejela sprejela stališče Slovenije, da podpira spremenjeni predlog sprememb uredbe EU 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost, ki omogoča še večjo uporabo obstoječih orodij in uvaja nova orodja za upravno sodelovanje.
 
Cilj tega je boj proti najresnejšim in najpogostejšim goljufijam na področju davka na dodano vrednost, ob upoštevanju načela sorazmernosti glede obremenitev in stroškov za davčni organ.
 
Vlada sprejela odgovor na vprašanje glede olajšavza vlaganje v razvoj
Vlada je danes sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka glede uveljavljanja olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj ter olajšave za investiranje.
 
Poslanec Tanko je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje glede uveljavljanja olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj ter olajšave za investiranje, ki ju lahko uveljavljajo zavezanci v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in zakonom o dohodnini. V zvezi s tem sprašuje o številu in skupnem znesku omenjenih olajšav, ki so jih v letu 2016 uveljavljale gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki.
 
Vlada v nadaljevanju posreduje podatke, ki so pripravljeni na podlagi obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter obračunov davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2016.
 
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je v letu 2016 skupno 10.772 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost (oz. nekaj manj kot 10 odstotkov vseh zavezancev), uveljavljalo olajšavo za investiranje v višini 63,5 milijona evrov. Ta olajšava je daleč največja olajšava s 74,6-odstotnim deležem v celotnem znesku vseh zmanjšanj davčnih osnov in davčnih olajšav. V tem letu so fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, uveljavljale tudi olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj, in sicer je skupno 27 zavezancev uveljavljalo olajšavo v znesku 0,7 milijona evrov.
 
Iz obračunov davka od dohodka pravnih oseb pa je razvidno, da je v letu 2016 skupaj 20.998 pravnih oseb (kar predstavlja okoli 20,3 odstotka vseh zavezancev) uveljavljalo olajšavo za investiranje v skupnem znesku 700,1 milijona evrov. Tudi pri pravnih osebah predstavlja navedena olajšava največji delež (nekaj manj kot 44 odstotkov) v celotnem znesku vseh zmanjšanj davčnih osnov in davčnih olajšav. Skupno 630 pravnih oseb (0,6 odstotka vseh zavezancev) pa je v tem letu uveljavljalo tudi olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj v skupnem znesku 267 milijonov evrov.
 
Tabela 1: Uveljavljanje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj ter olajšave za investiranje v letu 2016 pri pravnih osebah in fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost.

 

Znesek v mio €

Število

Delež olajšave v celotnih olajšavah

Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj (pravne osebe)

267,9

630

16,7%

Olajšava za investiranje (pravne osebe)

700,1

20.988

43,6%

Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj (fizične osebe, ki opravljajo dejavnost)

0,7

27

0,8%

Olajšava za investiranje (fizične osebe, ki opravljajo dejavnost)

63,5

10.772

74,6%

Vir: Obračuni za davek od dohodkov pravnih oseb 2016, Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2016, FURS, lastni prikaz MF

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede rezultatov reševanja družbe Polzela

Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z rezultati vlaganja davkoplačevalskih sredstev v reševanju družbe Polzela.

Vlada je v odgovoru pojasnila, da se je Polzela že od leta 2011 dalje soočala s finančnimi in poslovnimi težavami. V letu 2012 je vodstvo družbe pričelo z nujno potrebno poslovno sanacijo in začetki prestrukturiranja poslovnih funkcij podjetja, ki so se nadaljevali tudi v letu 2013. Vendar pa se ukrepi zaradi poslabševanja makro in mikro gospodarskega in finančnega okolja niso mogli ustrezno realizirati, zato je družba v  začetku leta 2014 postala formalno insolventna.

 

Družba je konec leta 2013 zaprosila za finančno pomoč za reševanje podjetjem v težavah. Ta je bila družbi odobrena, na osnovi sklepa vlade z 28. 3. 2014 in sklepa Evropske komisije z 23. 6. 2014. Šlo je za pomoč v višini 1 milijon evrov, in sicer v obliki kratkoročnega kredita ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini pol milijona evrov ter poroštva za kredit pri Delavski hranilnici v višini pol milijona evrov.

 

Nad družbo je bil 27. 3. 2014 uveden postopek prisilne poravnave, ki se je 13. 3. 2015 pravnomočno končal. 8. 1. 2015 je bila skladno s predlogom prisilne poravnave tudi s strani države (poleg ostalih upnikov) izvedena konverzija terjatev v kapital podjetja Polzela v skupni višini 922.854 evrov. O navedenem je bila obveščena tudi Evropska komisija v okviru priglasitve pomoči za prestrukturiranje. Po pravilih o državnih pomočeh lahko namreč družba v šestih mesecih po prejemu pomoči za reševanje zaprosi za pomoč za prestrukturiranje. Tako je bil pripravljen program prestrukturiranja, ki je bil 23. 12. 2014 priglašen Evropski komisiji skladno s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah v višini 1,8 milijona evrov. Program prestrukturiranja je Evropska komisija odobrila 12. 5. 2016.

 

Glede na zelo dolg proces odločanja Evropske komisije, se je družba znašla v hudih likvidnih težavah, zato je decembra 2015 zaprosila za pomoč de minimis v višini 190.000 evrov za tekoče poslovanje, ki naj bi pomagalo premostiti hudo likvidnostno stisko. V času do sprejetja dokončne odločitve Evropske komisije glede prestrukturiranja družbe, družba  programa prestrukturiranja ni smela izvajati, kar je imelo za posledico, da je postal program prestrukturiranja neustrezen. Po odobritvi pomoči je družba  pripravila nov načrt prestrukturiranja, ki je temeljil na dokapitalizaciji družbe in kasnejšim izstopom države iz lastništva družbe. 

 

V teku izvajanja posodobljenega progama se je izkazalo, da je bil načrt nerealen, saj družba zastavljenih ciljev poslovnega in finančnega prestrukturiranja ni dosegla in je izkazovala izgubo. 

 

SDH je 19. 12. 2016 s strani poslovodje Polzele prejel poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Po pregledu poročila je SDH ugotovil, da je družba glede na stanje premoženja in obveznosti družbe na dan 30. 11. 2016 insolventna iz zakonskega razloga, ker je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Iz poročila izhaja, da je družba kapitalsko neustrezna, saj je imela negativen kapital, izguba pa je presegala polovico osnovnega kapitala. Družba je imela tudi blokiran račun zaradi izvršbe FURS, kar je posledično sprožalo popolno nezmožnost poslovanja. Po preučitvi poročila je bila sprejeta odločitev, da se vloži predlog za stečaj družbe Polzela.

 

Glede izgubljenih sredstev in smiselnosti, koristnosti in uspešnosti reševanja družbe vlada pojasnjuje, da je država naredila vse, kar je lahko. Odločitve, ki jih je sprejela, so temeljile na analizah o ekonomski smotrnosti in smiselnosti vloženih oziroma dodeljenih sredstev. Kot se je izkazalo kasneje, je osnovni problem izhajal iz napačnih poslovnih odločitev in nerealnih projekcij poslovanja družbe.

 

Odnosi z javnostmi