Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenija obeležuje 25. obletnico članstva v EBRD

Ljubljana, 22. december 2017 – Slovenija v soboto, 23. decembra 2017, obeležuje 25. obletnico članstva v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). EBRD, ki je bila ustanovljena leta 1991 z namenom podpore procesu tranzicije nekdanjih centralno-planskih gospodarstev v tržna gospodarstva, je prva mednarodna finančna institucija, ki je Slovenijo po osamosvojitvi sprejela med članice. V minulih 25 letih je v Sloveniji sodelovala v več kot 80 projektih v skupnem znesku približno milijarde evrov.

EBRD, ki ima sedež v Londonu, je že v prvih letih po vstopu v Slovenijo sodelovala v številnih pomembnih projektih, npr. pri modernizaciji Dravskih Elektrarn in Slovenskih železnic. Ker se je Slovenija v novem evropskem prostoru hitro razvijala in je postala tudi članica drugih mednarodnih finančnih institucij ali začela z njimi sodelovati, se je dejavnost banke v Sloveniji počasi zmanjševala. V obdobju neposredno pred krizo leta 2008 je banka zato razmišljala o popolni ustavitvi dejavnosti pri nas, čeprav je Slovenija menila, da njena vloga pri podpori tranziciji še ni končana. Kriza je pokazala, da razvoj Slovenije res ni bil vzdržen in da je prisotnost banke pri dokončanju tranzicije še vedno zelo pomembna. EBRD se je zato leta 2014 odločila, da sprejetje nove triletne strategije za Slovenijo podpre z vnovičnim odprtjem pisarne v Ljubljani. Omenjena strategija se osredotoča na tri prioritetna področja: 

 

- prestrukturiranje podjetniškega sektorja, spodbujanje učinkovitega upravljanja podjetij in spodbujanje ponovnega razvoja zasebnega sektorja;
- stabilizacija finančnega sektorja in
- spodbujanje trajnostne rabe energije.

 

Banka je v minulih 25 letih v Sloveniji sodelovala v nekaj več kot 80 projektih v skupnem znesku približno milijarde evrov, od tega samo v zadnjih treh letih v približno 30 projektih v skupnem znesku skoraj 300 milijonov evrov. »V tem času sta se okrepili gospodarska rast in podpora financiranju razvojnih projektov s strani EBRD, tudi zaradi vnovičnega odprtja pisarne v Ljubljani,« je ob tem dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

 

Največji delež portfelja EBRD v Sloveniji, to je 78 odstotkov, predstavlja zasebni sektor, od približno milijarde evrov skupnih vložkov pa nekaj manj kot 30 odstotkov predstavlja lastniški kapital, ostalo pa posojila. Njena dodana vrednost se kaže v tem, da sodeluje tudi v bolj tveganih poslih, njena prisotnost v določenem poslu pa k sodelovanju velikokrat pritegne tudi druge investitorje, ki se sicer za sodelovanje v tem poslu ne bi odločili. Slovenija zato svoje članstvo v EBRD ocenjuje pozitivno in je zadovoljna z njenim aktivnim delovanjem pri nas.

 

EBRD je lani posodobila koncept tranzicije in mandat odpravljanja tranzicijskih vrzeli, v okviru katerega napredovanje k vzdržnemu tržnemu gospodarstvu ocenjuje z vidika šestih ključnih lastnosti. Te opredeljujejo, ali je to gospodarstvo tudi vzdržno, konkurenčno, dobro upravljano, zeleno, vključujoče in integrirano. Tako je tudi v Sloveniji v zadnjih treh letih podpirala dvig konkurenčnosti gospodarstva in vlagala predvsem v zasebne projekte, ki krepijo energetsko učinkovitost in uvajajo krožno gospodarstvo.

 

EBRD državam in podjetjem nudi po tržnih pogojih ugodna, dolgoročna posojila, poleg kreditiranja (med zadnjimi takšnimi primeri v Sloveniji so Salonit Anhovo, Javna razsvetljava, Slovenska industrija jekla ipd.) pa vstopa tudi v lastniško strukturo podjetij in bank (med zadnjimi primeri v Sloveniji sta denimo vstop v GoOpti in skupaj s skladom Apollo v NKBM). EBRD pod določenimi pogoji vstopa tudi v investicijske sklade, državam in njenim institucijam pa pomaga tudi s svojim znanjem in izkušnjami (npr. pri prenovi insolvenčne zakonodaje, korporativnega upravljanja in podpore krožnega gospodarstva).

 

V zadnjih letih v obliki kreditov ali kapitalskih deležev EBRD v državah operacij vlaga prek devet milijard evrov letno in tako je predvideno tudi za sedanje srednjeročno obdobje do leta 2020. Poudarek vlaganj je zapiranje omenjenih tranzicijskih vrzeli z oblikami naložb, ki so odvisne od potreb posameznih podjetij oziroma projektov in stopnje razvoja gospodarstev. Enako velja za usmerjanje prihodnjih naložb tudi za Slovenijo, kar bo opredeljeno tudi v novi srednjeročni strategiji EBRD za Slovenijo, ki bo pripravljena v letu 2018.

 

EBRD ima sedaj 68 članic, in sicer 66 držav ter dve instituciji (EU in Evropsko investicijsko banko). Njene članice so vse države članice EU in druge vodilne gospodarske sile na čelu z ZDA, Kanado, Japonsko in Avstralijo. Članice so tudi vse države, v katerih EBRD izvaja svoje operacije (trenutno je takšnih 36 držav). Po uveljavitvi delovanja EBRD v tradicionalnih državah operacij Srednje in Vzhodne Evrope so delničarke v preteklih letih potrdile širitev delovanja v Centralno Azijo, Turčijo in Mongolijo, po arabski pomladi leta 2011 pa tudi v območje južnega in vzhodnega Sredozemlja (Maroko, Tunizija, Egipt in Jordanija). Zadnja država članica je letos postal Libanon.

 

Vpisani delniški kapital EBRD trenutno znaša 30 milijard evrov, pri čemer znaša vpisani kapital Slovenije 62,95 milijona evrov oziroma 0,21 odstotka vsega kapitala banke. Slovenija tvori konstituenco skupaj z Belgijo in Luksemburgom. V prvem obdobju članstva v EBRD nismo imeli lastnega predstavnika v banki, od leta 2002 pa je v veljavi dogovor, po katerem Belgija v konstituenci zaseda mesto direktorja in enega svetovalca, Luksemburg in Slovenija pa se vsake tri leta izmenjujeta na mestih namestnika direktorja in svetovalca. Slovenija sedaj zaseda mesto namestnika direktorja, na katerega je vlada letos imenovala Milana Martina Cvikla.

 

Odnosi z javnostmi