Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 161. seji vlade

Ljubljana, 21. december 2017 – Vlada je na današnji redni seji poleg potrditve uradne prošnje za spremembo zavez glede NLB, določitve predlogov zakonov o postopkih za podeljevanje koncesij in o javno-zasebnem partnerstvu ter seznama naložb za prenos iz SDH na Republiko Slovenijo s področja dela ministrstva za finance sprejela še vrsto drugih odločitev in dokumentov.

Vlada seznanjena s poročilom medresorske skupine za izvedbo nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranja terorizma  

Nacionalno oceno tveganja morajo države izvesti na podlagi spremenjenega priporočila FATF (Financial Action Task Force) številka 1 (R1), ki nalaga državam, da morajo pristojne institucije in organi (državni organi, nadzorniki, zasebni sektor itd.)  zbrati vrsto  različnih podatkov ter na njihovi podlagi ugotoviti ranljivost in ogroženost posameznih področij oziroma produktov, ter na njuni podlagi tudi tveganje za pojava pranja denarja in financiranje terorizma. Slovenija je bila kot članica Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje učinkovitosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (MONEYVAL) ocenjena v okviru 5. kroga, ki se je pričelo v decembru 2015 in zaključilo s sprejetjem poročila na 53. plenarnem zasedanju odbora, ki je potekalo od 29. 5. do 1. 6. 2017 v Strasbourgu.

 

Učinkovitost sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma posamezne države se ocenjuje na podlagi standardov FATF, pri čemer je bil precejšen poudarek namenjen tudi R1 ter posledično tudi »neposrednemu izidu« (»immediate outcome«) 1, ki se nanašata na oceno tveganja posamezne države z vidika pranja denarja in financiranja terorizma. Pri izdelavi obeh poročil nacionalne ocene tveganja (prvega in posodobljenega) ter pri pripravi odgovorov ocenjevalcem v 5. krogu ocenjevanja je imela pomembno vlogo Medresorska delovna skupina za izvedbo nacionalne ocene tveganja, v katero so imenovani po en član in največ dva namestnika Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za finance, Policije, Vrhovnega državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča, Finančna uprave, Komisije za preprečevanje korupcije, Slovenske varnostno obveščevalne agencije, Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor, Tržnega inšpektorata, Agencije za javnopravne evidence in storitve, Statističnega urada in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Njeno jedro sestavljajo člani Medresorske delovne skupine za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki je bila ustanovljena na podlagi priporočil ocenjevalcev v 4. krogu ocenjevanja Slovenije s strani odbora MONEYVAL.

 

Ocenjevalci so v okviru 5. kroga ocenjevanja v zvezi z nacionalno oceno tveganja predlagali vrsto aktivnosti za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ki so bile vključene v Akcijski načrt za izboljšanje tehnične (zakonodajne) usklajenosti ter Akcijski načrt za izboljšanje učinkovitosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Akcijska načrta sta plod sodelovanja in usklajevanja vrste pristojnih institucij in organov na sestankih, ki so se odvijali v septembru in novembru 2017. V zvezi z nacionalno oceno tveganja je bila v akcijski načrt vključena vrsta aktivnosti, skupaj s pristojnimi institucijami in časovnimi okviri za njihovo izvedbo:
•Okrepljeno delovanje Medresorske skupine za izvedbo Nacionalne ocene tveganja (stalna naloga).
•Izvedba analize tveganj za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma za področja, ki niso bila (v zadostni meri) vključena v prvo in posodobljeno Nacionalno oceno tveganja (rok: 30. 6. 2017). Pri tem velja pripomniti, da Urad RS za preprečevanje pranja denarja pripravlja analizo neprofitnih organizacij v zvezi z njihovo izpostavljenostjo pojavoma pranja denarja in financiranja terorizma, ter analizo tovrstne izpostavljenosti sektorja iger na srečo.
•Natančnejša opredelitev ciljev in aktivnosti v akcijskem načrtu, sprejetem na podlagi Nacionalne ocene tveganja (rok: 30. 6. 2018), pri čemer je predviden tudi sklic sestanka Medresorske delovne skupine za izvedbo nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma v začetku leta 2018.
 
Potrebno je poudariti, da je bilo eno izmed priporočil 4. kroga ocenjevanja »vzpostavitev osrednjega nadzornega organa, ki bo opravljal nadzor nad zavezanci, kateri nimajo svojega primarnega nadzornika oziroma slednji pri svojem delu niso učinkoviti«. Ena izmed glavnih novosti novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je bila zaradi tega tudi dodelitev inšpekcijskih pooblastil Uradu RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD), na podlagi katerih lahko neposredno pri zavezancih ugotavlja njihovo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz omenjenega zakona ter jih za ugotovljene kršitve tudi sankcionira. Do sedaj je UPPD opravil že 22 skupnih nadzorov z Banko Slovenije pri menjalnicah ter 3 tovrstne nadzore s Finančno upravo Republike Slovenije pri igralnicah in igralnih salonih.
 
Slovenija bo morala o svojem napredku oziroma uresničevanju priporočil ocenjevalcev poročati na 57. plenarnem zasedanju odbora MONEYVAL, ki bo potekalo septembra 2018. O izvedenih aktivnostih ter ugotovitvah ocenjevalcev z omenjenega zasedanja bo UPPD poročal vladi najkasneje do konca leta 2018.
 
Vlada sprejela akcijske načrte na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma  
Republika Slovenija je članica Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (Moneyval), ki periodično ocenjuje zakonodajno usklajenost in učinkovitost izvajanja ukrepov v svojih državah članicah. Republika Slovenija je bila s strani ocenjevalcev odbora Moneyval ocenjevana v okviru  5. kroga ocenjevanja v času od decembra 2015 do junija 2017. Ocenjevalci odbora Moneyval so v okviru navedenega ocenjevanja ugotovili določene pomanjkljivosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji in izdali priporočila za njihovo odpravo oziroma povečanje učinkovitosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Navedena priporočila so del Poročila 5. kroga ocenjevanja Slovenije, ki je bilo s strani odbora Moneyval obravnavano in sprejeto na 53. plenarnem zasedanju odbora Moneyval, ki je potekalo od 29. maja do 1. junija 2017 v Strasbourgu.
 
Na podlagi navedenih ugotovitev in priporočil odbora Moneyval sta bila ob sodelovanju različnih organov in institucij pripravljena Akcijski načrt za izboljšanje tehnične usklajenosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji (Akcijski načrt za izboljšanje tehnične usklajenosti) in Akcijski načrt za izboljšanje učinkovitosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji (Akcijski načrt za izboljšanje učinkovitosti). Navedena akcijska načrta določata ugotovljene pomanjkljivosti, vključujeta priporočila ocenjevalcev Odbora Moneyval ter predvidene aktivnosti za izboljšanje učinkovitosti in tehnične usklajenosti sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji. Določata tudi institucije, ki so predvidene za izvedbo opredeljenih aktivnosti ter časovni okvir za njihovo izvedbo.
 
Slovenija bo morala o svojem napredku in izvedenih ukrepih na podlagi sprejetih akcijskih načrtov poročati na 57. plenarnem zasedanju odbora Moneyval, ki bo potekalo septembra 2018 v Strasbourgu.
 
Vlada o poročilu Urada RS za preprečevanje pranja denarja za leto 2016

Urad je v letu 2016 prejel podatke o 13.822 gotovinskih transakcijah nad 30.000 evrov, kar je za 15 odstotkov več kot v preteklem letu. Skupna vrednost transakcij je ostala praktično na isti ravni. Največ sporočenih gotovinskih transakcij je urad tako kot vsa leta prej prejel iz bančnega sektorja. Konec leta 2016 je bilo v evidenčnem sistemu urada zavedenih 580.412 gotovinskih transakcij. Po kripto-zaščiteni elektronski pošti je urad prejemal podatke o gotovinskih transakcijah od vseh bank, obeh hranilnic, Pošte Slovenije in casinojev družbe HIT iz Nove Gorice.

 

V času od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 so organizacije uradu sporočile skupno 2861 nakazil, izvršenih na račune fizičnih in pravnih oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem ali sedežem v državah, v zvezi s katerimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, oz. na račune v te države. Skupna vrednost teh nakazil je v letu 2016 znašala 751.467.321 evrov. Od tega je bilo v letu 2016 90% nakazil ali 702.462.962 EUR izvršenih v imenu domačih pravnih oseb. Največ teh nakazil oz. 96 odstotkov vseh nakazil v skupni vrednosti 740.378.829 evrov je bilo izvršenih na bančne račune tujih pravnih oseb s sedežem v državah iz seznama.

 

Na področju sumljivih transakcij so v uradu leta 2016 prejeli 449 prijav, pri katerih so bili podani nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V zvezi z vsemi temi prijavami so odprli zadeve in pričeli z zbiranjem podatkov. Skupno so v uradu v obdobju 1995-2016 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma odprli že 4854 zadev. Med prijavitelji so tudi leta 2016 prevladovale banke (361 prijav ali 80,4-odstotni delež vseh prijav). V letu 2016 se je število prijav znižalo za 13,9 odstotka, medtem ko je struktura prijaviteljev ostala enaka.

 

Urad je leta 2016 zaključil z obravnavo v 531 zadevah, kar je še vedno več, kot znaša povprečje zaključenih zadev v obdobju 2013-2015 (511). Od vseh teh zaključenih zadev so v 245 primerih policiji/državnemu tožilstvu posredovali obvestilo o sumljivih transakcijah zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma, v nadaljnjih 150 zadevah so pristojnim organom posredovali informacije zaradi ugotovljenega suma storitve nekaterih drugih kaznivih dejanj, medtem ko v 136 zadevah z analizo niso potrdili v začetku izkazanih razlogov za sum pranja denarja. Med predhodnimi kaznivimi dejanji, iz katerih najverjetneje izvira umazan denar, je bilo leta 2016 največ kaznivih dejanj goljufije, ki jim je sledilo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic pri opravljanju gospodarske dejavnosti. V letu 2016 se je delež zadev, pri katerih so ocenili, da gre za predhodna kazniva dejanja, storjena v tujini, še povečal, saj v letu 2016 ta delež znaša že 46 odstotka, medtem ko je v letu 2015 znašal 37 odstotkov. Med zaznanimi tehnikami pranja denarja prednjačijo prenosi sredstev med računi in državami ter dvigi gotovine.

 

Iz statističnih podatkov, ki jih urad prejema od policije, državnih tožilstev in sodišč, je razvidno, da je bilo leta 2016 s strani policije podanih 42 novih kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja, v še 13 zadevah pa so tožilstva sama pričela s pregonom. Skupaj so se tako v letu 2016 pričeli postopki s področja pranja denarja v 55 zadevah, pri čemer se je v zadnjih sedmih letih vsako leti pričelo več kot 50 zadev, kar kaže na kontinuiteto obravnave tega kaznivega dejanj s strani organov pregona. Od leta 1995 so se skupno pričeli postopki v 510 kazenskih zadevah, povezanih s kaznivim dejanjem pranja denarja. V zvezi z vsemi temi zadevami je postopek že končan v 236 zadevah (69 zadev se je končalo z obsodilno sodbo, v 22 zadevah so bile izrečene oprostilne sodbe, v 74 zadevah se tožilec ni odločil za pregon, v 28 zadevah je tožilec odstopil od pregona, v 20 je postopek zaustavilo sodišče, šest zadev so sodišča odstopila v reševanje tujini, medtem ko je v 12 primerih prišlo do združitev postopkov in v petih do prekvalifikacije kaznivega dejanja). V predkazenskem ali kazenskem postopku je še 173 zadev, in sicer se tožilstvo v 112 zadevah še odloča o pregonu, v eni zadevi je tožilstvo pregon odložilo, medtem ko se 161 zadev nahaja v različnih fazah obravnave (zahteva za preiskavo, preiskava, obtožnica).

 

Na uradu ugotavljajo, da se je trend povečevanja števila predkazenskih in kazenskih postopkov v zvezi s sumi storitve kaznivega dejanja pranja nadaljeval tudi v letu 2016, hkrati pa so sodišča izrekla 11 pravnomočnih sodb zaradi storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V zadnjih sedmih letih se povprečno na leto prične skoraj 59 postopkov, povezanih s kaznivim dejanjem pranja denarja, hkrati pa so sodišča v istem obdobju izrekla 65 obsodilnih sodb. Število zavrženih kazenskih ovadb s strani tožilstva se je malenkost povečalo, kakor tudi število zadev, v katerih se tožilstvo še odloča, ali bo nadaljevalo predkazenski ali kazenski postopek, kljub navedenemu pa se je število postopkov v fazah zahteve za preiskavo, preiskave in obtožnice (161) glede na leto 2015 povečalo za 4,5 odstotka.

 

V zvezi s sodelovanjem urada pri odkrivanju kaznivih dejanj pranja denarja v obdobju 2010-2016 ugotavljajo, da je 52 odstotkov od skupno 352 predkazenskih in kazenskih postopkov s področja pranja denarja temeljilo na obvestilih urada. Med temi zadevami se je kar 36 odstotkov zadev s področja pranja denarja začelo na podlagi podatkov, ki so jih uradu v obliki prijav sumljivih transakcij posredovali zavezanci iz zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, 16 odstotkov pa na podlagi pobud državnih organov. Policija ali tožilstva so v 48 odstotkih zadev preganjala kaznivo dejanje pranja denarja povsem samostojno. Navedena struktura jasno kaže na to, da sporočene sumljive transakcije zavezancev odločilno prispevajo k številu obravnavanih zadev policije in tožilstva. Navedeno dokazuje, da je sistem boja proti pranju denarja prek zaznavanja sumljivih transakcij v finančnem in nefinančnem sektorju učinkovit. Hkrati pa tudi letos ugotavljajo povečanje samostojnega dela policije in tožilstva pri odkrivanju in preiskovanju kaznivega dejanja pranja denarja, saj sta v letu 2016 na podlagi lastnih informacij podala ovadbe ali pričela postopke v 28 zadevah, povezanih s kaznivim dejanjem pranja denarja. Navedeno nakazuje predvsem na sistemsko delo policije in tožilstva pri pregonu kaznivega dejanja pranja denarja.

 

Leta 2016 je urad na podlagi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma poslal 193 zaprosil v 115 zadevah v 41 držav (v letu 2015 je poslal 201 zaprosilo v 165 zadevah v 37 držav), poleg tega pa še 122 spontanih informacij v 16 držav (v letu 2015 53 spontanih informacij v osem držav). V primerjavi z letom 2015 tako opažamo štiriodstotno zmanjšanje števila poslanih zaprosil urada, obenem pa kar 130-odstotno povečanje števila spontanih informacij urada.

 

Na osnovi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je urad v letu 2016 prejel 131 zaprosil v 119 zadevah iz 40 držav (v letu 2015 165 zaprosil v 135 zadevah iz 37 držav) ter 24 spontanih informacij iz 13 držav (v letu 2015 15 spontanih informacij iz devetih držav).

 

V primerjavi z letom 2015 lahko torej opazimo 20-odstotno zmanjšanje števila prejetih zaprosil tujih uradov in 60-odstotno povečanje števila prejetih spontanih informacij tujih uradov.

 

Pri prejetih zaprosilih tujih sorodnih uradov v letu 2016 je treba omeniti, da je bilo med 155 prejetimi zaprosili 91 takšnih, pri katerih urad ni ugotovil suma kaznivega dejanja pranja denarja, zaradi česar je nanje sicer odgovoril, vendar niso bila knjižena v bazo urada o sumljivih transakcij.

 

Urad je v letu 2016 največ podatkov izmenjal s pristojnimi uradi sosednjih držav, in sicer Italije, Hrvaške,  Avstrije, pa tudi Srbije, Velike Britanije in Nemčije.

 

Obstoječe sodelovanje s tujimi uradi se lahko še dodatno izboljša z izmenjavo oz. podpisom formalno neobvezujočih pisnih dogovorov. V letu 2016 je urad tovrstni sporazum podpisal s sorodnim uradom iz St. Maartena, poleg tega pa je še vedno usklajeval vsebino tovrstnih pisem s sorodnimi uradi iz Gvatemale, Španije in Malezije. Pričakuje se, da bo do podpisa z njimi prišlo v letu 2017.

 

Urad je od začetka svojega delovanja v letu 1995 pa do konca leta 2015 podpisal že 43 pisem o izmenjavi podatkov.

 

Vlada sprejela program financiranja državnega proračuna za 2018

Program financiranja je v skladu z zakonom o javnih financah temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja z državnim dolgom. Zakon o javnih financah poleg zadolževanja za izvrševanje državnega proračuna tekočega leta dovoljuje tudi zadolževanje za predfinanciranje državnega proračuna (slednje največ do višine odplačil glavnic državnega dolga naslednjih dveh proračunskih let).

 

Ob upoštevanju že zagotovljenih sredstev je za financiranje izvrševanja proračuna 2018 potrebna zadolžitev v višini 2.215.674.415,87 evra, maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2018 (t. j. vsota zadolžitve, potrebne za financiranje proračuna 2018, in največjega dovoljenega obsega predfinanciranja), pa je 6.290.133.105,48 evra. V tem znesku je upoštevano stanje odplačil glavnic dolga državnega proračuna v letih 2019 in 2020.

 

Pri izvedbi zadolževanja v letu 2018 bo upoštevano stanje odplačil glavnic v letih 2019 in 2020 v evidenci dolga državnega proračuna na dan vsakokratne nove zadolžitve v letu 2018. Pri izvedbi zadolževanja v 2018 bo treba upoštevati tudi dodatne omejitve predfinanciranja, skladne ciljem in dinamiki zmanjševanja presežnega dolga sektorja države nad 60 odstotkov BDP, določenega z veljavnim programom stabilnosti.

 

Dejanski obseg izvršitve predfinanciranja je odvisen tudi od razmer na finančnih trgih v letu 2018 in ocene teh razmer v letu 2019. V program je vključena ocena višine in strukture dolga državnega proračuna po izvedbi zadolževanja v letu 2018. Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno zadolževanje z izdajo državnih obveznic in zakladnih menic, v okviru pogojev programa financiranja pa se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti zadolževanja.

 

Vlada sprejela odzivno poročilo na revizijo Računskega sodišča glede zbirne bilance stanja proračuna 2016  

Ministrstvo za finance je leta 2016 na podlagi popravljalnega ukrepa, ki ga je vlada podala v odzivnem poročilu na Revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja za leto 2014, izvedlo nekatere aktivnosti, ki so prispevale k izboljšanju knjigovodskih evidenc in zbiranju podatkov (analitične evidence OS) PPU, saj so jih ti morali poslati ministrstvom zaradi nadzora nad temi sredstvi. V ta namen je Ministrstvo za finance pripravilo nov, dopolnjen obrazec za uskladitev terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju. V navodilih za izpolnjevanje obrazca Usklajevanje medsebojnih terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju na dan 31. 12. 2016 je bilo v pojasnilih navedeno, da morajo PPU v obrazec vpisati tudi podatke o celotni knjigovodski  vrednosti neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev ter vire za ta sredstva, in sicer so to v večini proračunska sredstva, ki se izkazujejo na kontih skupine 98, ali prejeta sredstva iz donacij, ki se izkazujejo na kontih skupine 92 in uporabljajo za kritje stroškov amortizacije.

 

Za zagotovitev pravilnosti in popolnosti podatkov v poslovnih knjigah bomo pri usklajevanju sredstev za leto 2017 upoštevali tudi osnovna sredstva, ki so jih PPU nabavili iz prejetih donacij in jih imajo evidentirane na kontih razreda 0 in protikontih skupine 92. Ustrezno bomo uskladili oziroma dopolnili obrazec za uskladitev terjatev za sredstva, dana v upravljanje, in navodila PPU za izpolnjevanje obrazca.

 

Vlada meni, da je na podlagi navedenega popravljalni ukrep izveden.

 

Vlada razrešila direktorja in imenovala v. d. direktorja agencije za zavarovalni nadzor

Vlada se je seznanila z zahtevo dr. Sergeja Simonitija za njegovo predčasno razrešitev s funkcije direktorja agencije za zavarovalni nadzor. Vlada bo zato državnemu zboru predlagala njegovo predčasno razrešitev.

 

Ministrstvo za finance je 30. novembra prejelo predlog strokovnega sveta agencije za zavarovalni nadzor glede imenovanja vršilca dolžnosti direktorja agencije. Strokovni svet je sprejel sklep, da se s potekom mandata sedanjega direktorja agencije za vršilca dolžnosti direktorja imenuje mag. Gorazd Čibej. Vršilca dolžnosti direktorja agencije vlada imenuje na predlog strokovnega sveta agencije za največ šest mesecev brez izvedenega javnega natečaja in mnenja uradniškega sveta.

 

Vlada se je opredelila do tožbe EK zaradi nenotifikacije vseh nacionalnih predpisov v zvezi s proračunskimi okviri 

Vlada se je seznanila s tožbo Evropske komisije zoper Republiko Slovenijo v zadevi C-594/17 na ugotovitev, da Republika Slovenija s tem, da najpozneje do 31. decembra 2013 ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2011/85/ v pravni red Republike Slovenije, oziroma ker v vsakem primeru o teh predpisih ni obvestila Evropske komisije, ni izpolnila obveznosti iz prvega odstavka 15. člena navedene direktive. Vlada Republike Slovenije se je seznanila tudi z zahtevo Evropske komisije, da Sodišče Evropske unije naloži Republiki Sloveniji plačilo denarne kazni v znesku 7.099,20 evrov na dan, šteto od dneva razglasitve sodbe ter z zahtevo Evropske komisije, da Sodišče Evropske unije Republiki Sloveniji naloži plačilo stroškov postopka.

 

Republika Slovenija bo na Sodišče Evropske unije vložila odgovor na tožbo, v katerem se predstavijo ukrepi, ki jih je Republika Slovenija že sprejela z namenom izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 15. člena  Direktive 2011/85/EU in ukrepe s katerimi bo zagotovila sprejem vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos manjkajočih določb Direktive 2011/85/EU, ki jih v točki 14 predmetne tožbe izpostavlja Evropska komisija.

 

Republika Slovenija v odgovoru na tožbo zastopa stališče, da je Republika Slovenija pretežni del določb Direktive 2011/85/EU že prenesla v svoj pravni red, da pa bodo s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, katerega besedilo je bilo določeno na 159. redni seji Vlade Republike Slovenije 7. decembra 2017, izpolnjene vse obveznosti Republike Slovenije, povezane s prenosom Direktive 2011/85/EU v pravni red Republike Slovenije.

 

Vlada o izvajanju evropske uredbe o trgih finančnih instrumentov

Uredba 600/2014/EU, ki se začne uporabljati 3. januarja 2018, se nanaša na investicijska podjetja in kreditne institucije, ki imajo ustrezno dovoljenje nadzornega organa za opravljanje investicijskih storitev in poslov, in vzpostavlja enotne zahteve v zvezi z:

 
•razkrivanjem podatkov o trgovanju javnosti;
•poročanjem o poslih pristojnim organom;
•trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranih mestih;
•nediskriminatornim dostopom do obračuna in trgovanja z referenčnimi merili;
•opravljanjem investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij iz tretjih držav s podružnico ali brez nje na podlagi veljavnega sklepa Evropske komisije o enakovrednosti.
 
Vlada izdala uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin
Zakon o financiranju občin določa, da mora ministrstvo za finance kot merilo za sofinanciranje investicij občin določiti koeficient razvitost občin. To naredi na podlagi metodologije, ki jo z sprejeto uredbo določi vlada.  
Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov, ki jih določa zakon o financiranju občin, uredba pa določa, iz katerega leta se upoštevajo kazalniki, način standardizacije kazalnikov in način izračuna koeficienta razvitosti občine.
Koeficient razvitost občine je razmerje med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini in vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi. Kazalniki imajo enako težo in se iz njih izračuna aritmetično povprečje, medtem ko so skupine kazalnikov utežene s številom kazalnikov v skupini. Največjo težo ima skupina kazalnikov razvojnih možnosti občine, ki je utežena s štirimi kazalniki. Ostali dve skupini, kazalniki razvitosti občine in kazalniki ogroženosti občine, sta uteženi vsaka s po tremi kazalniki.
Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00. Na podlagi te uredbe bodo koeficienti razvitosti občin določeni za leti 2018 in 2019. Za novo občino, za katero podatki o kazalnikih ne obstajajo je določeno, da se koeficient razvitosti določi v višini, kot je določen za prejšnjo občino, iz katere je nova občina nastala.


Vlada sprejela odgovor na vprašanje Breznika glede minimalnega zneska davka, ko se lahko začne postopek izvršbe  
Breznik v vprašanju vladi navaja, da Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) prične z izvršbo, če je znesek dolgovanega davka višji od 10 oziroma 20 evrov, če dolžnik dolguje manjše zneske iz več izvršilnih postopkov oziroma zadev. Po mnenju poslanca so zneski, od katerih se lahko prične s postopkom davčne izvršbe bistveno prenizki, ker so stroški postopka bistveno višji od teh zneskov. Breznik zato sprašuje, kakšni so razlogi, da je ta znesek postavljen tako nizko in ali vlada razmišlja o dvigu tega zneska.
 
Vlada mu pojasnjuje, da so mejni zneski od leta 2015 povišani na 25 evrov. Torej se davčna izvršba ne začne, če znesek davka ne presega 25 evrov.
 
Vlada sprejela odgovor na vprašanje Breznika glede pošiljanja opominov pred davčno izvršbo 
Breznik je na vlado naslovil vprašanje, v katerem navaja, da Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) prične z izvršbo, če je znesek dolgovanega davka višji od 10 oziroma 20 evrov, če dolžnik dolguje manjše zneske iz več izvršilnih postopkov oziroma zadev. Po mnenju poslanca se davčna izvršba velikokrat prične za banalne zneske, za katere podjetniki in državljani največkrat sploh ne vedo, da jih dolgujejo, FURS pa jih o tem ne obvesti. Breznik tako sprašuje, zakaj vlada ne določi FURS obveznega pošiljanja opomina pred pričetkom davčne izvršbe.
 
Vlada mu odgovarja in pojasnjuje, da je mejni znesek, do katerega se davčna izvršba ne začne že od leta 2015 povišan na 25 evrov.
 
Obvezno pošiljanje opominov je bilo ukinjeno konec leta 2006, saj predstavlja tovrstno obvestilo samo nerazumno podaljševanje rokov za plačilo davkov in povečuje stroške davčnega organa. Kljub temu pa FURS praviloma (v izogib stroškom davčne izvršbe) pred začetkom postopka izvršbe obvešča zavezance o stanju neplačanih obveznosti, ki so zapadle v plačilo, ter o zamudnih obrestih od zapadlih neplačanih obveznosti, izračunanih do vključno datuma izdaje opomina. Namen opominjanja je v tem, da se davčnega zavezanca opozori, naj plača zapadle obveznosti in se s tem izogne postopku davčne izvršbe ter z njim povezanimi stroški oziroma da uskladi knjigovodsko stanje še pred začetkom izvršbe. FURS pošlje opomin tistemu davčnemu zavezancu, kateremu njegova skupna zapadla obveznost presega 10 evrov. Za novo nastale neplačane davčne obveznosti pa opomina ne pošlje, če se zoper tega davčnega zavezanca že opravlja davčna izvršba in je dolg, ki se terja v postopku davčne izvršbe, višji od 15 evrov.
 
FURS od 1. 8. 2014 poslovnim subjektom in tistim fizičnim osebam, ki so se prostovoljno vključile v sistem elektronskega vročanja – eVročanje, vroča opomine za neplačane davčne obveznosti prek portala eDavki. Davčnim zavezancem, ki so fizične osebe in se niso prostovoljno vključile v sistem elektronskega vročanja, FURS praviloma pošilja opomine po pošti. FURS nekatere davčne zavezance tudi telefonsko opozarja o neplačanih zapadlih obveznostih. V letu 2016 je tako FURS za davčne in nedavčne obveznosti poslal dolžnikom 613.907 pisnih opominov in 306.386 sklepov o davčni izvršbi ter opravil 1.817 telefonskih opominjanj, za dolg v znesku 1.263.522.656 EUR.
 
Dosedanji način seznanitve davčnega zavezanca o njegovih zapadlih neporavnanih obveznostih s strani FURS, ki je po svoji vsebini opomin, je po mnenju vlade ustrezen.
 
Vlada povečala namensko premoženje Sklada za nasledstvo  
Na podlagi sklepa vlade se bo v sodni register vpisalo dodatno namensko premoženje Sklada, in sicer 10.700 delnic Jubmes banke Beograd in 8.138.688,42 USD. Po povečanju namensko premoženje Sklada na dan 30. 11. 2017 skupno znaša 103.632.261,65 EUR, in sicer:
•v denarnih sredstvih 2.159.954,63 CHF, 20.204,72 GBP, 58.299.151,65 USD in 51.942.416,56 EUR, kar  preračunano po referenčnem tečaju ECB na dan 30. 11. 2017 znaša 103.013.401,63 EUR ter
•v 10.700 delnicah Jubmes banke Beograd, kar glede na vrednost portfelja, izkazano na skrbniškem računu na dan 30. 11. 2017, znaša na ta dan 73.830.000,00 RSD oziroma 618.860,02 EUR.
 
Vlada potrdila prerazporeditev pravic porabe  
Ministrstvo za finance v skladu z 42. členom Zakona o javnih financah prerazporeja pravice porabe v višini 7.943,46 EUR iz proračunske postavke Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov. Razporeditev je potrebna za zagotovitev plačila stroškov celovite sanacije cevnega ogrevalno-ohlajevalnega sistema v poslovni stavbi Bežigrajski dvor in sicer v deležu stroška, ki se nanaša na lastništvo RS Varuha človekovih pravic v navedeni poslovni stavbi. Ob prejemu računa se je izkazalo, da na proračunski postavki niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, saj je bil račun višji od predvidenega za 7.943,46 EUR.
 
Ministrstvo za finance predlaga razporeditev pravic porabe v višini 24.400,00 EUR iz Tekoče proračunske rezerve na proračunsko postavko Investicije v kulturi Ministrstva za kulturo z namenom, da se zagotovijo manjkajoče pravice porabe za interventno sanacijo strehe Cankarjevega doma.
 
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport predlaga prerazporeditev ostankov pravic porabe slovenske udeležbe na proračunskih postavkah v okviru svojega finančnega načrta na tekočo proračunsko rezervo pri Ministrstvu za finance in sicer v skupni višini 1.403.600,00 EUR.
 
V zadnjih letih se je Republika Slovenija soočala s hujšimi posledicami naravnih nesreč, zato se je vlada odločila, da se del ostankov sredstev splošne proračunske rezervacije zagotovi za oblikovanje in uporabo proračunske rezerve, ki deluje kot proračunski sklad v skladu z 48. členom ZJF, zato se sredstva splošne proračunske rezervacije razporedijo v glavni program Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, na ukrep številka Rezerva Republike Slovenije, na postavko Rezerva Republike Slovenije v višini 10,6 mio EUR.
 
Na podlagi poziva Ministrstva za finance in na podlagi ocene prostih pravic porabe do konca leta različni proračunski uporabniki predlagajo Vladi RS prerazporeditev pravic porabe na postavko Rezerva Republike Slovenije v višini 2,2 mio EUR.
 
Vlada sprejela stališče glede sklepa Sveta o dovoljenju Latviji, da odstopa od direktive o skupnem DDV 
Republika Slovenija ne nasprotuje Predlogu izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Latviji, da uporabi posebno odstopanje od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 40.000 EUR, še naprej oprošča plačila DDV.
 
Direktiva 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, pod naslovom XII v poglavju 1 določa, da lahko države članice uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, vključno z morebitno oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da davčnim zavezancem ni treba obračunavati DDV na dobavljeno blago, zato pa ne morejo odbiti vstopnega DDV.
 
Na podlagi Izvedbenega sklepa Sveta 2010/584/EU  je Latviji dovoljeno, da uporablja višji prag in tako oprosti plačila DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 50 000 EUR. Ta ukrep je bil podaljšan z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/796/EU, ki bo prenehal veljati 31. decembra 2017. Latvija prosi, da se ukrep podaljša od 1. januarja 2018 in da se hkrati prag za oprostitev zniža s 50 000 EUR na 40 000 EUR.
 
S predlaganim Izvedbenim Sklepom Sveta se Latviji dovoljuje uporaba ukrepa odstopanja do 31. decembra 2020 ali do začetka veljavnosti direktive o spremembi določb Direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja.


Odnosi z javnostmi