Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 160. redni seji vlade

Ljubljana, 13. december 2017 - Vlada je na današnji seji sprejela tudi več odločitev s področja dela ministrstva za finance. Med drugim se je opredelila do sklepov komisije DZ za nadzor javnih financ glede izbrisnih pobotnic, podprla je podaljšanje koncesije Casinoju Bled in se odločila za sprejem ponudbe za odkup terjatve RS do družbe Valji.

Vlada se je opredelila do sklepov KNJF glede izbrisnih pobotnic

Vlada se je seznanila s sklepoma, ki ju je sprejela komisija DZ za nadzor javnih financ, ko je 18. maja obravnavala problematiko uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe Vegrad AM s strani Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Po ugotovitvah vlade ni primerno, da bi kot skupščina DUTB sprejela sklep, ki bi DUTB nalagal izdajo izbrisnih pobotnic, saj bi s tem ostale upnike, ki so že sedaj v slabšem položaju, postavili v neenakopraven položaj. Poleg tega bi bil takšen sklep tudi nezakonit, saj bi bil v nasprotju z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Komisija za nadzor javnih financ je na seji 18. maja od vlade zahtevala, da kot skupščina DUTB v roku 15 dni zahteva izdajo izbrisnih pobotnic za hipoteke na objektih Nokturno in Celovški dvori.  Vlada je že v svoji opredelitvi 13. aprila podrobno pojasnila, da ni primerno, da bi kot skupščina DUTB sprejela sklep, ki bi DUTB nalagal izdajo izbrisnih pobotnic. Pri oblikovanju svojega stališča je vlada upoštevala dejstvo, da gre v tej zadevi za razmerja, ki so se oblikovala med zasebnopravnimi subjekti pred več leti. To pomeni, da je bil posel sklenjen pod pogoji in okoliščinami, ki so veljali takrat, vlada pa na voljo subjektov, ki so jo izkazali, ko so posle sklenili, ni imela vpliva. Dejstvo, da so v poslu sodelovale ali še sodelujejo družbe v državni lasti, ne pomeni, da lahko vlada tak posel spremeni. Vse družbe, ki so v posle vpletene, so samostojni pravni subjekti, ki sami nastopajo na trgu. Kolikor bi jim vlada naložila, da se nekemu svojemu sredstvu odpovedo, česar seveda ne sme, bi s tem prikrajšala upnike teh družb. Tisti upniki, ki so  se odločili za prevzem nepremičnin v zameno za terjatve, so v boljšem položaju od upnikov, ki se za to niso odločili in so svoje terjatve prijavili v stečajno maso. Če bi vlada kot skupščina DUTB sprejela sklep, ki bi DUTB nalagal izdajo izbrisnih pobotnic, bi s tem ostale upnike, ki so že v tem trenutku v slabšem položaju, postavili v neenakopraven položaj.

Vlada poudarja, da je temeljno vodilo urejanja DUTB načelo, da mora biti njeno delovanje neodvisno od političnih navodil in interesov. Da je to pogoj za uspešno delovanje DUTB, so Slovenijo opozorile tudi mednarodne institucije. Pri tem sicer velja, da vlada lahko na podlagi zakona o gospodarskih družbah vpliva na poslovanje DUTB, in sicer morajo izvršni direktorji pri opravljanju nalog upoštevati navodila in omejitve, ki jim jih postavljajo skupščina družbe, upravni odbor, statut in poslovnik o delu izvršnih direktorjev. A v vseh primerih, ko je vlada kot skupščina DUTB uporabila to določbo zakona o gospodarskih družbah, je pri tem sledila načelu, da se s sklepom zagotovi maksimizacija premoženja države. Slednje pa v konkretnem primeru ni podano. Sklep, da se DUTB odpove zavarovanju, namreč ne bi prispeval k maksimiziranju državnih sredstev. Če bi vlada kot skupščina DUTB sprejela sklep, s katerim se DUTB nalaga, da se odpove zavarovanjem, ki jih ima v obliki hipotek na stanovanjih, ki so bila kot kompenzacija dana podizvajalcem, bi morala vlada DUTB tudi dovoliti, da izgubo (ki je neizogibna) iz tega naslova pripozna kot vračilo kapitala lastniku.

Vlada dodaja, da prenos tveganih postavk z bank na DUTB ni bil brezplačen. DUTB je v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank zanj morala zagotoviti nadomestilo, in sicer je DUTB izdala obveznice z državnim poroštvom. Če bi DUTB zdaj svoje premoženje uporabila drugače oz. bi se mu celo odpovedala in zato ne bi poplačala tega dolga, bi to pomenilo, da bi lahko ogrozila njeno temeljno poslanstvo – to je poplačilo dolga iz obveznic, s katerimi so bile sanirane banke. S tem bi se pomembno povečalo tudi tveganje za državo, ki bi – kot porok za poplačilo izdanih obveznic DUTB – morala nadomestiti prispevek DUTB. Negativne posledice morebitnih drugačnih razpolaganj s premoženjem DUTB, kot tistih, ki so določena z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, bi tako nosili vsi davkoplačevalci. Premoženje, ki ga ima DUTB tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, mora pa DUTB upravljati premoženje po načelu dobrega gospodarstvenika in načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja. Poleg tega zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank določa, da DUTB ne sme odpustiti dolga. Odpoved zavarovanju ima enake ekonomske učinke in DUTB se zato ne bi smela odpovedati hipotekam. Če nečesa DUTB ne sme storiti, takega dejanja od nje njeni družbeniki ne bi smeli zahtevati.

Ministrstvo za finance je po izvedeni omenjeni seji komisije za nadzor javnih financ DUTB zaprosila za podrobna pojasnila glede problematike podizvajalcev kompleksa Nokturno. DUTB je v svojem odgovoru podrobno pojasnila pridobitev hipoteke na nepremičninah v stanovanjskem naselju Nokturno in uveljavljanja poplačila hipotek. Glede na to, da so na seji komisije 18. maja sodelovali le posamezni podizvajalci, ki so s kompenzacijo pridobili lastništvo na nepremičninah v stanovanjskem naselju Nokturno, sklepa te komisije pa se nanašata tudi na problematiko hipotek v Celovških dvorih, je ministrstvo za finance sprejelo pobudo podizvajalcev oziroma lastnikov nepremičnin na objektu Celovški dvori in se sestalo še z njimi. Tudi iz tega sestanka ne izhajajo nove okoliščine glede pravne podlage za izdajo izbrisnih pobotnic.

Glede na vse navedeno je vlada sklenila, da ni primerno, da bi vlada kot skupščina DUTB zahtevala izdajo izbrisnih pobotnic za hipoteke na objektih Nokturno in Celovški dvori. Odločitev o izdaji o izbrisnih pobotnic, kar posledično pomeni izbris in prenehanje hipoteke in s tem prenehanje stvarnopravnega zavarovanja upnika na teh objektih, ki upniku omogoča (prednostno) poplačilo njegove zavarovane terjatve iz vrednosti teh objektov, je pravno-poslovna odločitev, ki mora imeti tudi ustrezno pravno podlago. Ta je lahko bodisi na podlagi dogovora (pravnega posla – pogodbe) ali pa takšno ravnanje zahteva od upnika zakon. V konkretnem primeru taka pravna podlaga ni izkazana.

Vlada za podaljšanje koncesije Casinoju Bled

Vlada je danes sklenila izdati odločbo, s katero se gospodarski družbi Casino Bled podaljša koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici, in sicer do 31. decembra 2022.

Casino Bled je z vlogo 27. junija 2017 zaprosil vlado za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici Casino Bled. Vlada je koncesionarju koncesijo za igralnico dodelila s sklepom z dne 13. januar 2000 ter jo nato trikrat podaljšana, nazadnje do 31. decembra 2017.


Vlada o podaljšanju koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici v skladu z zakonom o igrah na srečo odloča po prostem preudarku, pri čemer med drugim upošteva zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oz. lokalni skupnosti, vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika, obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe ter izkušnje in priporočila za prirejanje iger na srečo.

Vlada določila kvote proračunske porabe za prvo trimesečje 2018  

Vlada je določila kvote pravic proračunske porabe od januarja do marca 2018 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Neposredni uporabniki proračuna smejo obveznosti plačevati v obsegu, ki ga za prvo trimesečje proračunskega leta 2018 potrdi vlada.

Pri določanju predloga kvote za prvo trimesečje prihodnjega leta so bile upoštevane s spremembami proračuna predvidene pravice porabe, evidentirane prevzete obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna, likvidnostne možnosti proračuna, dinamika porabe proračunskih sredstev v preteklih letih in  značilnosti posameznih ekonomskih kategorij odhodkov proračuna (sezonsko komponento trošenja pravic porabe).

V predlagano kvoto so vključene vse pravice porabe bilance A (integralni odhodki, namenska sredstva, lastne udeležbe ter pravice porabe na proračunskih postavkah EU). Predlagana kvota za prvo trimesečje 2018 znaša 2,632 milijarde evrov, kar je 27,3 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb proračuna za leto 2018.

Vlada v sprejem ponudbe za odkup terjatve RS do družbe Valji

Vlada je danes sklenila sprejeti ponudbo družbe Elements Skladi za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Valji, ki se ukvarja s proizvodnjo valjev in ulitkov. Gre za terjatev v višini 682.499,49 evra.

Terjatev RS do družbe Valji izhaja iz unovčenega jamstva RS s strani NLB na podlagi pogodbe o jamstvu z dne 17. 12. 2009 po dveh kreditnih pogodbah, ki ju je družba prejela na podlagi zakona o jamstveni shemi RS. Na dan 2. oktober 2017 po obeh kreditnih pogodbah terjatev skupaj z obrestmi znaša 1.570.678,09 evra.

Družba je zaradi splošne gospodarske krize in poglobljene slabe situacije v metalurško-železarski industriji v povezavi z upadom naročil prišla v likvidnostne težave, ki so jih poskušali rešiti finančni upniki (banke). Zaradi neenakopravne obravnave upnikov in neustreznega predloga prestrukturiranja je bil proces prestrukturiranja zaustavljen, banke pa so odpovedale kreditne pogodbe in dogovorile prodajo terjatev in s tem družbe.

Kupec Elements Skladi bo v družbi prevzel približno 60 odstotkov lastništva prek konverzije dolga v kapital in zagotovil dodatna finančna sredstva za obratni kapital, ki ga družba nujno potrebuje. Kupnina RS znaša 682.499,49 evra, kar pomeni 43-odstotno poplačilo terjatve po stanju na dan 2. oktober 2017. V primeru, da do prodaje družbe ne pride, sledi stečaj, ki bi bil za koroško regijo in RS neugoden.

Vlada sprejela opredelitev do sodnega postopka pred sodiščem EU  

Vlada je na današnji redni seji sprejela Opredelitev Republike Slovenije v sodnem postopku pred Sodiščem Evropske unije.

Republika Slovenija poda pisno intervencijo pred Sodiščem Evropske unije. Ker gre za predlog slovenskega sodišča in ker je Republika Slovenija v upravnem sporu tožena stranka menimo, da je v interesu Republike Slovenije, da na podlagi drugega odstavka 23. člena Protokola o Statutu Sodišča vloži pisna stališča o predlogu za predhodno odločanje v zgoraj navedeni zadevi v postopku pred Sodiščem Evropske unije.

Republika Slovenija zastopa pred Sodiščem Evropske unije naslednje stališče, da je uvoznik (deklarant), ki ob uvozu uveljavlja oprostitev plačila DDV (uvoz po postopku 42), ker je blago namenjeno za dobavo v drugo državo članico, odgovoren za plačilo DDV (če je naknadno ugotovljeno, da pogoji za oprostitev dejansko niso bili izpolnjeni) na enak način, kot je odgovoren za plačilo carinskega dolga v skladu z določbo 204. člena (oziroma podrejeno 201. člena) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku.

V zadevnem primeru je treba subjektivni element uvoznika (deklaranta) do zlorabe sistema DDV presojati različno, kot to velja za primere dobave blaga znotraj Skupnosti iz prvega odstavka 138. člena Direktive o DDV, in sicer postroženo oziroma objektivno, ker gre za transakcije, ki so povezane s prvim vnosom blaga iz tretjih držav na notranji trg Evropske unije.

Vlada sprejela predlog stališča glede delovanja evropskih nadzornih organov  

Vlada je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu - 12420/17.

Republika Slovenija podpira predlog uredbe ter nadaljnji razvoj pravil za delovanje evropskih nadzornih organov z namenom povečanja učinkovitosti nadzora. Pri obravnavi zadevnega predloga uredbe bo Republika Slovenija pazljiva predvsem pri vrstah in obsegu prenosa nadzornih pristojnosti iz nacionalnih nadzornih organov na evropske. Republika Slovenija se zavzema za upoštevanje kapitalskih trgov manjših držav članic ter njihove nadzorne organe, da jim spremenjeno financiranje evropskih nadzornih organov ne bi predstavljalo dodatnega finančnega bremena. Republika Slovenija si bo prizadevala, da bodo imeli tudi manjši oziroma manj razviti trgi doprinos – ustvariti več možnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši in stabilnejši finančni sistem. Posebna pozornost bo tudi nadalje namenjena varstvu vlagateljev.

Vlada sprejela predlog stališča glede uredbe o makrobonitetnem nadzoru  

Vlada je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1092/2010 Evropske unije o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja - 12430/17.

Republika Slovenija podpira predlog uredbe o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja.

ESRB prispeva k:
• preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v EU, ki se pojavijo znotraj finančnega sistema, upoštevajoč makroekonomski razvoj, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih pretresov in
• nemotenemu delovanju notranjega trga in s tem zagotavlja trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.
 
Poglavitne rešitve:
• funkcija predsednika Evropske centralne banke (ECB) kot predsedujočega ESRB postane trajna;
• krepi se vloga vodje sekretariata ESRB, katerega izbor bi se vršil preko postopka posvetovanja, s čimer bi se povečala učinek in učinkovitost izdanih opozoril in priporočil;
• upošteva se vzpostavitev bančne unije  - enotni mehanizem nadzora ter Enotni odbor za reševanje se doda kot člana splošnega odbora ESRB z glasovalno pravico;
• predlaga se vključitev ECB kot morebitnega naslovnika opozoril in priporočil ESRB v zvezi z nalogami ECB, ki so ji bile zaupane v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu nadzora;
• izboljšanje pravnega urejanja s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, kot so udeleženci na trgu, potrošniška združenja in strokovnjaki.


Vlada sprejela predlog stališča glede direktive o trgih finančnih instrumentih in začetku opravljanja zavarovanja in pozavarovanja  

Vlada je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktiva 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) - 12422/17.

Republika Slovenija predloga direktiv podpira in mu ne namerava nasprotovati.

Predloga sta del svežnja ukrepov za okrepitev nadzora nad finančnimi trgi v EU, in sicer tako, da se izboljša delovanje sistema evropskih nadzornih organov ter pospeši in dokonča unija kapitalskih trgov. Nanaša se na nadzor in pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) in določa prenos nekaterih nadzornih pooblastil, ki jih imajo trenutno pristojni nacionalni organi.

Predlog direktive vključuje dve večji spremembi, in sicer:
• za izdajanje dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov in njihov nadzor bi bil namesto pristojnih nacionalnih organov odgovoren ESMA;
• krepi se vloga Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), da bi dosegli večjo nadzorno konvergenco na tem področju, zlasti za zavarovalniške skupine, ki so prisotne v več državah članicah Evropske unije, medtem ko se prepusti pristojnost za odobritev takih vlog nadzornikom in po potrebi kolegiju nadzornikov.
 
Slovenija načeloma podpira nadaljnji razvoj pravil za delovanje evropskih nadzornih organov z namenom povečanja učinkovitosti nadzora, kjer pa bo pazljiva pri vrstah in obsegu prenosa nadzornih pristojnosti iz nacionalnih nadzornih organov na evropske. Pri zakonodajnem predlogu bo potrebna pozornost dana na upoštevanje kapitalskih trgov manjših držav članic ter njihove nadzorne organe. Slovenija si bo prizadevala, da bodo imeli tudi manjši oziroma manj razviti trgi doprinos: ustvariti več možnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši in stabilnejši finančni sistem. Posebna pozornost bo tudi nadalje namenjena varstvu vlagateljev.


Vlada sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti členov ZBS  

Vlada je na današnji redni seji sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti določb drugega stavka druge alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 52.a člena Zakona o Banki Slovenije ter 2. člena Zakona o dopolnitvi Zakona o Banki Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije je prejel predlog za začasno zadržanje in zahtevo za oceno ustavnosti drugega stavka druge alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 52.a člena Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) ter 2. člena Zakona o dopolnitvi Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1C), ki ju je na Ustavno sodišče vložila Banka Slovenije.

Državni zbor je na podlagi prvega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora zaprosil vlado, da pripravi mnenje o zahtevi predvsem z vidika izvršilne veje oblasti.

Vlada Republike Slovenije v mnenju meni, da izpodbijane določbe ZBS-1 in ZBS-1C ne pomenijo kršitve določb Ustave RS ali pravnega reda EU in predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti zavrne. V mnenju vlade so podrobneje navedeni argumenti, zaradi katerih meni, da izpodbijane določbe ne kršijo Ustave RS in pravnega reda EU.

Odnosi z javnostmi