Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 159. seji vlade

Ljubljana, 7. december 2017 – Vlada je na današnji redni seji s področja dela ministrstva za finance poleg novele zakona o javnih financah sprejela spremembe sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2017, se seznanila s poročilom glede opravljenega nadzora nad DUTB in potrdila poroštvo za zadolžitev DUTB ter odgovorila na tri pisna poslanska vprašanja.

Vlada sprejela spremembe sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2017

Vlada je danes sprejela spremembe sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2017. S seznama se črta Društvo proti mučenju živali Trbovlje.

Davčni zavezanci lahko v skladu z zakonom o dohodnini do 0,5 odstotka dohodnine namenijo za financiranje splošno koristnih namenov, reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. V uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki podrobneje ureja to izvajanje, je določeno, da vlada na predlog ministra za finance najpozneje 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Seznam se objavi v uradnem listu.

Na podlagi tega je vlada 13. julija 2017 sprejela sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2017, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je ministrstvu za finance po objavi omenjenega sklepa v uradnem listu poslalo podatke o dveh upravičencih, Društvu proti mučenju živali Trbovlje in Kinološkem društvu Portorož, ki ne izpolnjujeta pogojev za uvrstitev na seznam, ker v skladu z zakonom o zaščiti živali nimata statusa društva, ki deluje v javnem interesu.

V medresorskem usklajevanju je ministrstvo za obrambo ugotovilo, da Kinološko društvo Portorož v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami izpolnjuje pogoj za uvrstitev na seznam, vendar v drugo področje, zato se s seznama črta samo Društvo proti mučenju živali Trbovlje.

 

Vlada seznanjena s poročilom glede opravljenega nadzora nad DUTB

Vlada se je seznanila s poročilom ministrstva za finance glede opravljenega nadzora nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter izdanih pisnih usmeritvah za obdobje od 1. maja 2017 do 31. julija 2017.

Nadzor ministrstva za finance nad DUTB v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank obsega nadzor poslovanja DUTB, pri čemer mora DUTB ministrstvu na njegovo zahtevo predložiti vse dokumente in informacije, potrebne za opravljanje nadzora, razen dokumentov in informacij, ki se nanašajo na zaupna razmerja. Ministrstvo za finance vsake tri mesece vlado in državni zbor obvesti o nadzoru, ki ga je opravilo ter o izdanih pisnih usmeritvah.

Upravni odbor DUTB mora mesečno in četrtletno ministrstvu za finance poročati o svojem izvajanju zakonsko določenih pristojnosti. Nadzor ministrstva poteka tudi preko rednega mesečnega  pregledovanja prejete dokumentacije DUTB in preko mesečnih sestankov z izvršnimi direktorji.

Vlada se je junija letos seznanila z revidiranim letnim poročilom DUTB za leto 2016 in se kot skupščina seznanila tudi z izkazom poslovnega izida za leto 2016. Delovanje DUTB so v letu 2016 zaznamovali pripojitev Factor banke in Probanke ter visoki ustvarjeni prilivi iz upravljanja sredstev, ki so presegli zakonsko opredeljeni cilj. Ustvarjeni prilivi iz upravljanja sredstev so v letu 2016 znašali 369,2 milijona evrov, kar predstavlja 18,3 % vrednosti prenesenih sredstev. Od ustanovitve dalje je DUTB ustvarila 862,8 milijona evrov prilivov, kar je 43 % vrednosti vseh prenesenih sredstev na DUTB.DUTB je v letu 2016 izkazala 7,8 milijona evrov čiste izgube.Ekonomska donosnost na kapital je konec leta 2016 znašala 9,5 %. DUTB je v letu 2016 v celoti poplačala 369 milijonov evrov finančnih obveznosti do Republike Slovenije, ki so bile prevzete ob pripojitvi Factor banke in Probanke, ter refinancirala zapadlo obveznico. S tem so se pomembno znižali odhodki financiranja DUTB v letu 2017 in v prihodnje. Revizijo računovodskih izkazov za leto 2016 je opravila revizijska družba KPMG Slovenija ter aprila 2017 izdala mnenje brez pridržka. Ustvarjeni prilivi DUTB v letu 2016 presegajo določbo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank o letnih prilivih v višini vsaj 10 % ocenjene vrednosti prenesenih sredstev. Ekonomska donosnost na kapital je bila v letu 2016 za 1,5 odstotne točke višja od cilja iz smernic. Ministrstvo se je v okviru poročanja DUTB seznanilo tudi z razlogi poslovne izgube DUTB v letu 2016 in jih šteje za sprejemljive.

Po oceni ministrstva za finance DUTB v obdobju poročanja dosega ključne cilje in uresničuje strateške usmeritve ter predvsem unovčuje premoženje. V maju 2017 je DUTB iz upravljanja premoženja ustvarila 90,5 milijona evrov prilivov, v juniju 22,3 milijona in v juliju 42,3 milijona evrov. Skupaj (januar – julij 2017) je tako ustvarila 288,7 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja, kar predstavlja 14,3 % celotne prenosne vrednosti portfelja. DUTB je v svojem poslovanju občutno prej, kot je bilo načrtovano, unovčila dobro polovico vrednosti premoženja, ki je bilo kot tvegano preneseno nanjo iz slovenskih sistemskih bank. V slabih treh in pol letih od prvih prenosov je ustvarila več kot milijardo evrov denarnih prilivov, in sicer 1,086 milijarde evrov do konca maja 2017. Ministrstvo na tej podlagi ocenjuje, da bo DUTB dosegla predvidene kazalnike poslovanja za leto 2017.

 

Vlada potrdila poroštvo za zadolžitev DUTB

Vlada je danes odločila, da se za dolgoročno zadolžitev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v višini do 718 milijonov evrov (glavnica in obresti skupaj) izda državno poroštvo. DUTB bo s tem refinancirala zapadle obveznosti, ki so nastale v postopku izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ter podaljšala njihovo zapadlost do konca podaljšane življenjske dobe DUTB.

Življenjska doba DUTB je bila konec leta 2015 podaljšana do 31. decembra 2022, in sicer z namenom, da DUTB sredstev ne bi odprodajala pod pritiskom in za vsako ceno ter da bi našla primerne kupce in v čim večji meri povrnila proračunska sredstva. Tako se je ustvarila pravna podlaga, da lahko DUTB obveznostim, ki so nastale že z odplačnim prevzemom tveganih postavk bank v letih 2013 in 2014, podaljša zapadlost poplačila do trenutne zakonsko veljavne življenjske dobe DUTB, torej najkasneje do 31. decembra 2022.

Rok črpanja zadolžitve, za katero je vlada danes potrdila poroštvo, je do 15. decembra 2017, rok vračila kredita pa do 15. decembra 2022. Z novo zadolžitvijo se bodo tako refinancirale zapadle obveznosti iz naslova izdanih obveznic DUT03 in DUT04 in bilateralnega posojila, najetega za poplačilo obveznice DUT01.

Obveznici DUT03 v višini 424,6 milijona evrov in DUT04 v višini 127 milijonov evrov v celotni višini zapadeta v plačilo 15. decembra 2017. Omenjeno bilateralno posojilo prav tako zapade v plačilo 15. decembra 2017.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede robotike

Vlada je danes sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Trčka v zvezi s proračunskim financiranjem razvoja robotike.

Poslanec Trček vlado sprašuje vlado, koliko denarja je bilo v vseh dosedanjih proračunih v tem tisočletju namenjenih razvoju robotike, kolikšna je ta postavka v proračunih 2018 in 2019 ter kakšne rezultate pričakujemo s tem proračunskim financiranjem razvoja robotike.

Vlada je pojasnila, da v proračunu ni posebne postavke, namenjene robotiki, je pa podala razpoložljive podatke ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o projektih, ki so jih podjetja prijavila na različne razpise ministrstva in se po vsebini uvrščajo v področje razvoja robotike. Vrednost teh projektov je na letni ravni povprečno znašala skoraj 1,6 milijona evrov, pri čemer je participacija ministrstva dosegla nekaj manj kot 0,8 milijona evrov. Od navedenega zneska v povprečju nekaj manj kot 0,5 milijona evrov odpade na subvencije, 0,25 milijona evrov pa za kredite. Ob tem velja poudariti, da podprti projekti niso bili namenjeni zgolj neposrednemu razvoju robotike, temveč so upravičene stroške predstavljali tudi nakupi strojne in programske opreme, kar je pomenilo npr. nove proizvodne linije, izboljšanje kakovosti že obstoječih izdelkov, prehod na avtomatizacijo proizvodnje, proizvajanje novih produktov, hitrejšo proizvodnjo itd.

Strategija pametne specializacije Slovenije je opredelila relativno ambiciozne cilje na področju razvoja robotike, za njeno implementacijo v praksi pa je bilo vzpostavljeno strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP). Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pričakuje, da bo v prihodnje višina sredstev, namenjenih podpori razvoja robotike, pomembno presegla dosedanje povprečje, ne nazadnje tudi zato, ker se skladno z akcijskim načrtom SRIP Pametne tovarne kot omogočitvena tehnologija vpenja tudi v štiri druge SRIP-e, in sicer: Krožno gospodarstvo, Mobilnost, Zdravje-medicina in Materiali kot končni produkti.

V okviru strategije pametne specializacije Slovenije je robotika razvrščena v prednostno področje Industrija 4.0, ki združuje sorodna področja uporabe. Konkretneje je robotika umeščena kot fokusno področje znotraj Tovarn prihodnosti, ki skozi istoimenski SRIP dobiva podlago oz. orodje za implementacijo. SRIP je identificiral osem fokusnih področij (t. i. vertikalnih verig vrednosti) in sedem področij njihovih omogočitvenih tehnologij (t. i. horizontalnih mrež), ki se pomembno vključujejo tudi v realizacijo zastavljenih ciljev SRIP-ov iz drugih področij pametne specializacije.

Predvideni neposredni rezultati vpetosti robotike v udejanjanje strategije pametne specializacije sta povečana stopnja avtomatizacije v Sloveniji ter povečanje izvoza avtomatiziranih industrijskih sistemov.

Strategija pametne specializacije, kot rečeno, razvejanost robotike čez večino fokusnih področij opredeljuje relativno široko, pri čemer pa osnovo merjenja rezultatov uspešnosti razvoja robotike v Sloveniji predstavlja postopno povečanje števila robotov na 10.000 zaposlenih iz izhodiščne vrednosti 100 na vrednost 110 ob koncu leta 2018 ter na vrednost 150 ob koncu leta 2022. Obenem je predvideno spremljanje povečanja izvoza avtomatiziranih industrijskih sistemov, katerega rast je skladno z akcijskim načrtom SRIP-a predvidena za 25 odstotkov ob koncu leta 2022 v primerjavi z izhodiščem v letu sprejema načrta.

Nadalje so cilji celotnega SRIP-a Tovarne prihodnosti, ki je zadolžen za razvoj robotike, jasno zapisani v potrjenem in javno dostopnem akcijskem načrtu ter opremljeni s širokim naborom kazalnikov, ki bodo merili uspešnost njihovega doseganja in posredno ali neposredno opredeljujejo tudi rezultate vpetosti robotike v SRIP-e.

 

Vlada sprejela odgovor na pobudo glede prodaje premoženja Aha Mura 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Jožefa Horvata v zvezi z odstopom dela kupnin od prodaje nepremičnin in premičnin dolžnika Aha Mura v stečaju v korist delavcev.

Horvat navaja, da je stečajni upravitelj stečajnega dolžnika Aha Mura po več poskusih uspel prodati nepremično in premično premoženje stečajnega dolžnika, na kateri sta imela ločitveno pravico Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, FURS in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pobuda Horvata je, da se vlada sredstvom iz posebne stečajne mase v višini 55.588,13 evrov in 238.717,29 evrov, kar skupaj znaša 294.305,42 evrov, odpove v korist nekdanjih delavcev podjetja. Vlada opozarja, da Republika Slovenija skladno z insolvenčno zakonodajo nima pravne podlage, da bi se lahko odpovedala nakazilom sredstev, ki ji pripadajo na podlagi ločitvene pravice na nepremičnem in premičnem premoženju, ki se je v stečajnem postopku prodalo. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v svojih določbah opredeljuje ločitvene, prednostne, podrejene in navadne terjatve ter njihov način poplačila v stečajnem postopku. Možnost, da bi se Republika Slovenija v korist tretjih odpovedala nekemu poplačilu ali premoženju, ki ga je prejela na podlagi zakona, bi morala imeti podlago prav tako v zakonu. Sredstva, ki jih Republika Slovenija prejme iz predmetnih postopkov so proračunska sredstva, vsak predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika pa odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Glede na to, da se Republika Slovenija na podlagi veljavne javnofinančne ali področne zakonodaje ne more prosto odpovedati svojim pravicam, obravnavane poslanske pobude ni mogoče uresničiti.

Ne glede na navedeno je potrebno poudariti, da so sredstva iz posebne stečajne mase v višini 55.588,13 evrov, ki jih bo prejel FURS, namenjena za delno plačilo terjatve iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, ki so pravice delavcev.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje Vebra glede pravnih podlag za prodajo NLB 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Janka Vebra glede pravnih podlag za prodajo Nove Ljubljanske banke.

Veber sprašuje kje ima vlada pooblastilo za tako slabo načrtovano prodajo NLB in še slabše izpeljano prodajo NKBM? Kje je torej člen zakona, ki daje vladi tako absurdno pravico, da že v osnovi načrtuje strahovito izgubo pri prodaji? Na kateri določbi pogodb EU temelji pravica Evropske komisije za tako diskriminatorno in škodljivo obravnavo naših bank, ki celo pooblaščencu Evropske komisije daje pravico do kaznovanja Slovenije s prodajo podružnic NLB na Balkanu?

Vlada uvodoma ugotavlja, da se kljub preteklim večkratnim podrobnim pojasnilom dogajanj v zvezi s sanacijo slovenskega bančnega sistema v letih 2013 in 2014 (odgovor Trčku 10. 6. 2015 in Kordišu 16. 07. 2015), vključno z navedbo pravnih podlag, to vprašanje vsakič znova postavlja.

Zato vlada Vebru na njegovi vprašanji odgovarja vsebinsko enako kot v preteklosti, saj se medtem dejstva in okoliščine v ničemer niso spremenili.

V zvezi z navedbami Vebra o slabo načrtovani prodaji NLB vlada pojasnjuje, da te ne držijo, saj je njeno osnovno vodilo, da je treba v zvezi z zmanjšanjem kapitalske naložbe države v NLB stremeti k cilju čim večje povrnitve davkoplačevalskih sredstev, to je, da se doseže kupnina, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo za dodeljeno državno pomoč tej banki v letu 2013.

 

Odnosi z javnostmi