Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 158. redni seji vlade

Ljubljana, 30. november 2017 - Vlada je na današnji seji med drugim podprla podpis sporazuma med EU in Norveško o izboljšanju sodelovanja na področju DDV ter odgovorila na poslansko vprašanje glede obdavčitve delavcev migrantov in na vprašanje glede prodaje NLB.

Vlada je danes podprla predlog Sveta EU o podpisu sporazuma med EU in Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost. Sodelovanje s tretjimi državami je ključnega pomena v boju proti goljufijam na področju DDV.

 

Sklenitev omenjenega sporazuma sledi cilju določitve skupnega evropskega okvira za upravno sodelovanje med Norveško in vsemi državami članicami EU na področju DDV, da bi izmenjali informacije in najboljše prakse ter vzpostavili sodelovanje na področju izterjave terjatev, ki bo podobno sodelovanju med državami članicami.

 

Sodelovanje s tretjimi državami (zlasti z Norveško, članico Evropskega gospodarskega prostora, ki ima uveljavljen sistem DDV, podoben tistemu v EU) je ključnega pomena v boju proti goljufijam na področju DDV, saj iz izkušenj izhaja, da goljufi pogosto izkoriščajo šibkosti nadzora nad transakcijami, v katere so vključene družbe, ki se nahajajo v tretjih državah.

 

Vlada je sprejela tudi odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z obdavčitvijo delavcev migrantov. Poslanec Čuš je na vlado naslovil vprašanje v zvezi s krivično obdavčitvijo delavcev migrantov. Prejeti je žele določene izračune, ki se tičejo delavcev migrantov, upoštevajoč predpostavke in podatke, ki jih je postavil že v predhodnih vprašanjih.

 

Vlada poslancu v odgovoru ponovno pojasnjuje, da ni mogoče izhajati zgolj iz teoretičnih izračunov, temveč je pomembno, da se izhaja iz pravic iz delovnega razmerja med zaposlenimi delavci v Sloveniji in zaposlenimi delavci migranti, ki pa so različne.

 

To pomeni, da je vlada z vsemi že pripravljenimi teoretičnimi izračuni upoštevala dane predpostavke s strani poslanca, pri čemer pa je zasledovala veljavno zakonodajo. Namreč izračuni so bili pripravljeni na podlagi zakonskih določb, ki jih ni možno niti ne primerno dodatno prilagajati, kot to zahteva poslanec. Pri tem pa vlada ponovno poudarja, da z upoštevanjem različnih načinov vključevanja stroškov povezanih z delom z vidika primerjave obdavčitve zaposlenega delavca v Sloveniji in zaposlenega delavca migranta primerjava ni najbolj ustrezna, temveč je pri tem treba izpostaviti nekatere ključne elemente določanja davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, ki lahko neposredno napačno vplivajo na utemeljevanje v obdavčitvi zaposlenega delavca v Sloveniji in zaposlenega delavca migranta. To pomeni, da je vlada pri teoretičnih izračunih določene predpostavke in podatke prilagodila na način, da je v največji meri zasledovala veljavno zakonodajo.

 

Vlada dodaja, da ne more pripraviti oz. popraviti izračunov na način, kot to ponovno zahteva poslanec v vprašanju, saj bi bili, tako z vidika različnih pravic iz delovnega razmerja, predvsem pa z vidika razlik, ki so povezane z definicijo davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, kot izhaja iz zakona o dohodnini, v neskladju z zakonom oz. bi primerjali dva neprimerljiva zavezanca.

 

Vlada je sprejela tudi odgovor na pisno poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi s prodajo Nove Ljubljanske banke. Lep Šimenkova sprašuje vlado, če bo res raje plačala 360 milijonov evrov kazni, kot izpolnila zavezo Slovenije glede prodaje NLB, od kje bo vzela denar in če je to etično in moralno?

 

Vlada odgovarja, da je Slovenija zavezana k izpolnitvi vseh zavez, vključno z zavezo, da bo delež države v NLB, ki trenutno znaša 100 %, zmanjšala na največ 25 % plus eno delnico. Vendar bo vlada hkrati stremela tudi k cilju, da se s prodajo lastniškega deleža v NLB v čim večji meri povrnejo sredstva, ki jih je država v letu 2013 vložila v sanacijo NLB. Ta cilj pa trenutno ni uresničljiv, saj na prodajno ceno za delnico NLB negativno vpliva nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, zaradi česar bi v primeru izvedbe prodajnega postopka za NLB prišlo do oškodovanja davkoplačevalcev. Kot je znano, je vlada v juniju 2017 zato tudi sprejela sklep, da problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem predstavlja zunanjo objektivno okoliščino, ki ob drugih tveganjih, ki se pojavljajo v prodajnem postopku za NLB, preprečuje njegovo uspešno izpeljavo.

 

Ministrica za finance se je glede izpolnitve zavez že trikrat srečala s komisarko Evropske komisije za konkurenco, ministrstvo za finance pa je na svoji spletni strani objavilo tudi sporočilo o vsebini pogovorov med ministrico in komisarko. Iz njega je razvidno, da je ministrica za finance izhajala iz osnovnega stališča, da je treba za uspešno izvedbo prodajnega postopka za NLB odpraviti ali vsaj minimizirati tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, saj znižanje kupnine zaradi tega tveganja za Slovenijo ni sprejemljivo. To bi namreč pomenilo, da zaradi zunanje objektivne okoliščine ni možno povrniti davkoplačevalskih sredstev, ki so bila vložena v sanacijo banke.

 

Ker to stališče za komisarko ni bilo sprejemljivo, je bila na omenjenem sestanku opravljena razprava o nekaterih drugih možnih rešitvah. Ministrica za finance je med drugim omenila možnost, da bi alternativo prodajni zavezi, to je prodajo bančnih odvisnih družb NLB, nadomestili z drugačnim kompenzacijskim ukrepom, ki bi ustrezal vrednosti kupnine, ki bi jo dosegli v primeru prodaje teh družb prek prodajnega zaupnika (upoštevajoč njihovo knjigovodsko vrednost). Skladno s predlaganim alternativnim kompenzacijskim ukrepom bi torej banka obdržala odvisne družbe, v zameno pa bi postopoma, v določenem časovnem obdobju, prispevala sredstva bodisi v državni proračun, ali pa, kar je bilo predmet razprave v zadnjih pogovorih z Evropsko komisijo, v Sklad skladov. Takšna alternativa prodajni zavezi po našem mnenju naslavlja vprašanja, ki so bila izpostavljena tekom presoje dovoljene državne pomoči, poleg tega pa lahko prispeva tudi k odpravi enega od gospodarskih ravnovesij, na katerega že nekaj let opozarja tudi Evropska komisija. Ta možnost se je  v javnosti sicer napačno interpretirala kot plačilo kazni s strani Republike Slovenije, čeprav o tem nikoli ni bilo govora.

 

Iz tega torej sledi, da v dosedanjih pogajanjih z Evropsko komisijo o načinu izpolnitve prodajne zaveze za NLB nikoli ni bilo govora o možnosti plačila kazni.

 

Odnosi z javnostmi