Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 157. seji vlade

Ljubljana, 23. november 2017 – Vlada je na današnji redni seji poleg potrditve besedila predloga sprememb zakona o davku na tonažo med drugim sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta o vnovičnem odločanju o zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 v državnem zboru ter mnenje glede novele zakona o zavarovalništvu.

Vlada predlaga državnemu zboru, da znova sprejme zakon o izvrševanju proračunov

Vlada je danes sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta, da državni zbor znova odloča o zakonu o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019. Vlada pojasnjuje, da določitev višje povprečnine ob upoštevanju fiskalnih zavez ni bila mogoča, zato državnemu zboru predlaga, da predlog zakona sprejme.

Državni svet se ne strinja s predlagano višino povprečnine, saj meni, da ne zagotavlja primernega financiranja slovenskih občin oz. financiranja zakonskih nalog ter izvajanja nujnih investicij in ne sledi gospodarski rasti.

Vlada pojasnjuje, da je obveznost letne določitve povprečnine določena s četrtim odstavkom 12. člena zakona o financiranju občin, ki določa, da povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Pri določanju višine povprečnine je treba poleg izračuna povprečnih stroškov za financiranje nalog občin upoštevati tudi fiskalni okvir, ki v danem trenutku ne omogoča višjih izdatkov, kot so določeni v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država.

Glede na različna pričakovanja, usmeritve in cilje ekonomske in fiskalne politike vlade in lokalnih skupnosti je realno pričakovati, da je dogovor o višini povprečnine težko doseči. Pri vsakokratnem določanju višine primernega obsega sredstev za financiranje izvajanja nalog občin iz njihove izvirne pristojnosti pa je treba poleg realnih potreb občin upoštevati tudi makroekonomsko, gospodarsko in fiskalno stanje v državi ter zahtevo po konsistentnem in dolgoročno stabilnem sistemu javnofinančnih odhodkov.

Ključni cilj državnega proračuna kot instrumenta vlade pri izvajanju makroekonomske politike je dosegati fiskalno stabilnost ter trajen in stabilen gospodarski razvoj, ki je v interesu države kot celote. Temu cilju morajo biti prilagojene tudi ekonomske in fiskalne politike drugih enot sektorja država, torej tudi občin. Pri porabi proračunskih sredstev, namenjenih financiranju nalog občin iz njihove izvirne pristojnosti, morajo tudi občine slediti proračunskemu načelu učinkovitosti in gospodarnosti, ki od njih zahteva uporabo sredstev za dosego maksimalnih učinkov oz. doseganje danega učinka z minimalnim obsegom sredstev.

Vlada meni, da je s predlagano višino povprečnine v letnem zakonu poseg v finančno avtonomijo občin še sorazmeren med prihodki občin ter stroški izvrševanja nalog iz njihove izvirne pristojnosti. Povprečnina za leto 2018 se je v primerjavi z letom 2017 povečala s 533,50 evra na 551 evrov, povprečnina za leto 2019 pa je določena v višini 558 evrov. Poudarjamo, da je bil cilj pogajanj z združenji občin zbližati stališča vlade in občin glede določitve višine povprečnine, da pa določitev višje povprečnine ob upoštevanju fiskalnih zavez ni bila mogoča.

Vlada državnemu zboru zato predlaga, da sprejme predlog zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019.

 

Vlada sprejela mnenje glede novele zakona o zavarovalništvu

Vlada je na današnji redni seji sprejela mnenje glede novele Zakona o zavarovalništvu, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije  v obravnavo predložil Državni svet.

Državni svet je v noveli zakona zapisal, da ta prinaša dve pomembni spremembi. Prvič – določa, da se za predstavnike delavcev, ki so člani organov vodenja in nadzora, uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in drugič – določa konkretno sestavo skupščine zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje.

Vlada se s spremembo ureditve za predstavnike delavcev, ki so člani organov vodenja in nadzora, ne strinja. V skladu z Zakonom o zavarovalništvu ter določili direktive Solventnost II, morajo vsi člani nadzornega sveta izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon v 67. členu. To velja tako za člane nadzornega sveta zavarovalnic, ki jih izvoli skupščina, kakor tudi za člane nadzornega sveta zavarovalnic, ki jih imenuje oziroma izvoli svet delavcev. Republika Slovenija je torej pri prenosu direktive Solventnost II dolžna spoštovati zahteve direktive Solventnost II in že na tej podlagi ne obstaja možnost drugačnega urejanja. Poleg tega je že na samo zahtevnost odločitev in pomena zavarovalništva kot gospodarske panoge potrebno, da vsi člani nadzornega sveta izpolnjujejo zahtevane zakonske kriterije.

Vlada se tudi ne strinja spreminjanjem sedanje ureditve skupščine zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje na način, kot predlaga predlagatelj novele zakona.

Vlada namreč meni, da je starostna struktura članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki so razporejeni v starostne razrede, ključni kriterij, ki ga mora odražati tudi skupščina zastopnikov družbe. Družbe za vzajemno zavarovanje poslujejo na osnovi načela vzajemnosti, kar pomeni, da vsi člani družbe za vzajemno zavarovanje solidarno zagotavljajo varnost za vsakega posameznika. Mlajši zavarovanci del premije namenjajo za medgeneracijsko vzajemnost in plačujejo višjo premijo, kot bi bila potrebna glede na izdatke, ki jih ima zavarovalnica glede na njihove škode. Starejši zavarovanci zato ne plačujejo (bistveno) višje premije, kot bi bile v primeru, če bi bile določene zgolj na podlagi njihove rizičnosti. Vzajemnost torej pomeni, da vsi zavarovanci prispevajo enak del pri kritju stroškov, ne glede na rizičnost posameznika. Zato vlada predloga novele zakona, ki določa strukturo skupščine, kjer bi po ena tretjina predstavnikov pripadala vsaki izmed naslednjih interesnih skupin – članom sindikatov, društvom upokojencev in predstavnikom zveze društev bolnikov, ne podpira.

 

Vlada odgovorila na pobudo podpredsednika Državnega sveta glede reševanja finančnih obveznosti doma starejših v Gornji Radgoni

Vlada je na današnji redni seji sprejela Odgovor na pobudo podpredsednika Državnega sveta Branka Šumenjaka v zvezi z reševanjem finančnih obveznosti Doma starejših občanov v Gornji Radgoni.

Ministrstvo za finance je pripravilo odgovor na pobudo Šumenjaka. 

Premoženje, ki ga ima DUTB, ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev kot tistih, ki jih določa Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Upravljanje in način izterjatve terjatve, ki jo ima DUTB do DSO-GR je izključno njena poslovna odločitev. Sprejem slednje je pristojnost in odgovornost poslovodstva DUTB. Odločitve vodstva DUTB so avtonomne in neodvisne, je pa DUTB v dolžna pri upravljanju svojih dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti.

 

Vlada sprejela odgovore na opomine Evropske komisije s področja trga finančnih instrumentov

Vlada je danes sprejela odgovore na uradne opomine Evropske komisije zaradi nenotifikacije nekaterih predpisov s področja trga finančnih instrumentov. Slovenija bo potrebne predpise v slovenski pravni red prenesla z zakonom o trgu finančnih instrumentov, ki je v postopku sprejemanja.

Vlada je sprejela odgovore na uradne opomine komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos sprememb direktive o trgih finančnih instrumentov v slovenski pravni red, zaradi nenotifikacije predpisov za prenos dopolnitev direktive v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi v slovenski pravni red ter zaradi nenotifikacije predpisov za prenos direktive o trgih finančnih instrumentov ter sprememb dveh drugih direktiv v slovenski pravni red.

Slovenija bo potrebne določbe v nacionalni pravni red prenesla z zakonom o trgu finančnih instrumentov, ki je v postopku sprejemanja. Predlog zakona je bil od 28. julija do 15. septembra v javni obravnavi, v okviru katere smo s strani relevantnih deležnikov in nadzornih organov prejeli številne predloge sprememb in dopolnitev. Priprava potrebnih zakonodajnih sprememb je presegla načrtovani obseg in časovni okvir, saj je področje urejanja občutno širše od prvotno predvidenega. Načrtuje se, da bo predlog zakona novembra poslan v medresorsko usklajevanje, službi vlade za zakonodajo in ostalim relevantnim institucijam. Predvideno je, da bi DZ zakon sprejel aprila 2018.

 

Slovenija podpira krepitev upravnega sodelovanja na področju DDV

Vlada je na današnji redni seji sprejela stališče, da Slovenija podpira krepitev upravnega sodelovanja med državami članicami na področju DDV.

Predlog uredbe Sveta o spremembi uredbe glede certificiranega davčnega zavezanca je del zakonodajnega svežnja o uvedbi dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovino znotraj EU in izboljšav sedanjega sistema DDV.

V teh okvirih bodo imeli davčni zavezanci možnost, da pod določenimi pogoji pridobijo status certificiranega davčnega zavezanca. Koncept certificiranega davčnega zavezanca mora omogočiti potrditev, da se določeno podjetje na splošno lahko šteje za zanesljivega davčnega zavezanca.

Ker je za podjetja in davčne uprave bistveno, da se lahko ta status takoj preveri na spletu, morajo države članice hraniti informacije o podjetjih in njihovem statusu v elektronskem sistemu, davčni organi pa morajo zagotoviti, da se za vsako podjetje predloži potrdilo o statusu certificiranega davčnega zavezanca.

S predlogom uredbe se zagotavlja pravna podlaga za vključitev statusa certificiranega davčnega zavezanca v sistem VIES (sistem izmenjave podatkov s področja DDV). Za te namene se bo razširila uporaba obstoječe infrastruktura IT, ki se že uporablja za preverjanje identifikacijskih številk za DDV.

Država članica bo za namen upravnega sodelovanja na področju DDV morala zbirati in hraniti informacije v zvezi s statusom certificiranega davčnega zavezanca. Predvideno je še, da se lahko o statusu certificiranega davčnega zavezanca določene osebe pridobi potrdilo v elektronski obliki.

 

Vlada seznanjena s poročilom SDH o upravljanju kapitalskih naložb

Vlada se je na današnji redni seji seznanila s četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga o upravljanju kapitalskih naložb v obdobju med 1. julijem 2017 in 30. septembrom 2017.

Iz poročila Slovenskega državnega holdinga o upravljanju kapitalskih naložb v obdobju med 1. julijem 2017 in 30. septembrom 2017 izhaja, da so bile pri pridobivanju deležev oziroma delnic izvedene naslednje aktivnosti:

- ustanovitev družbe PLINHOLD po izvedeni delitvi družbe GEOPLIN. Republika Slovenija je v družbi pridobila delež v višini 41, 24 % in SDH v višini 0,052 %.

- izvajanje potrebnih aktivnosti , da bo Republika Slovenija odplačno pridobila delež, ki ga ima DUTB v družbi KOTO, d. o. o. 

Odsvojitev kapitalskih naložb in naložbe v postopku prodaje, ki so v imetništvu SDH oziroma  Republike Slovenije:

Prodajalci SDH, KAD in Triglav skladi, d. o. o. so dne 10. 3. 2016 podpisali Sporazum o skupni prodaji delnic družbe  KDD, d. d., v skupni višini 36,35 %. Kupec je dne 8. 6. 2017 del kupnine že nakazal, s tem pa pridobil sorazmerni delež delnic družbe KDD, d. d., ki so na notarskem skrbniškem računu. Celotni delež delnic bo na kupca preneseno, ko bo le- ta opravil plačilo po posameznih obrokih, najkasneje pa v 3 letih po izpolnitvi pogodbenih obveznosti.

CETIS, d. d. SDH in KAD sta julija 2017 prejela ponudbo za odkup delnic družbe. Potekajo postopki za pridobitev pooblaščenega ocenjevalca, obenem pa je SDH objavil javno vabilo za zbiranje ponudb za nakup delnic.

GEOPLIN, d. o. o. SDH je z družbo PETROL, d. d. podpisal Pogodbo o menjavi deleža v družbah GEOPLIN, d. o. o. in PLINHOLD, d. o. o., katera je bila v sodni register vpisana 28. 6. 2017. Od dneva vpisa družbe v sodni register teče 6-mesečni rok za izvedbo menjave poslovnih deležev med Republiko Slovenijo in Petrolom, d. d. v družbah GEOPLIN d. o. o. in PLINHOLD, d. o. o. SDH je julija 2017 v imenu Republike Slovenije z Zavarovalnico Triglav, d. d. in njeno odvisno družbo SALNAL d. o. o. ter PETROL d. d. podpisal Pogodbo za nakup in prodajo poslovnih deležev v družbah GEOPLIN d. o. o in PLINHOLD, d. o. o., in na podlagi katere bo Republika Slovenija odkupila delež družbe PLINHOLD, d. o. o., ki je v lasti SALNAL d. o. o.

Prodaja NLB, d. d. Dne 2. 6. 2017 je bil pripravljen Predlog za prodajo 50 % deleža delnic in največ 75 % minus 1 delnice, v katerem je bila predlagana minimalno ponujena cena in razpon ponudbene cene. Nadzorni svet SDH predloga ni podprlo, zato je SDH predlog posredoval na Skupščino družbe SDH in je bil na skupščini dne 9. 6. 2017 tudi zavrnjen. SDH je dne 13. 6. 2017 obvestil ATVP o umiku prospekta za prodajo delnic NLB, d. d., ki je  Odločbo o umiku zahtevka izdala 15. 6. 2017.

Unior, d. d. SDH je skupaj z Zavarovalnico Triglav, d. d. in Alpin Invest podpisal sporazum o skupni prodaji, ki predstavlja začetek aktivnosti za prodajo družbe. Izveden je bil ožji izbor finančnih svetovalcev, ki so bili pozvani k predstavitvi ponudb. Na podlagi predstavitve ponudb je bilo sprejeto stališče, da se za uspešno prodajo zagotovi trden prodajni konzorcij za pridobitev čim večjega števila delnic, čemur so bile namenjene aktivnosti SDH pri tej naložbi.

V tem obdobju je bilo izvedenih 45 skupščinsko sprejetih sklepov v družbah, kjer je SDH v svojem imenu in imenu Republike Slovenije uveljavljal pravice delničarja/družbenika.

 

Vlada sprejela stališče do predloga direktive o harmonizaciji in poenostavitvi nekaterih pravil DDV 

Vlada je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami.

Republika Slovenija podpira prenovo sistema DDV v smeri, da se zmanjša kompleksnost sedanjega sistema, izboljša delovanje notranjega trga, izboljša pobiranje davka in reši problem dovzetnosti sedanjega sistema za goljufije. Prav tako se zavzema za določitev dokončnega sistema DDV pri obdavčevanju transakcij znotraj Unije ter določene poenostavitve trenutnega sistema DDV, pri čemer podpira ukrepe, ki bodo zagotovili nevtralnost sistema DDV, konkurenčnost podjetij in vzdržnost javnih financ ter zmanjšali administrativne obremenitve in stroške za podjetja in davčne uprave.

Evropska komisija je 7. aprila 2016 sprejela Akcijski načrt za DDV, kjer je med drugim napovedala, da namerava sprejeti dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje znotraj Unije, ki temelji na načelu obdavčitve v namembni državi članici blaga, da bi se oblikovalo trdno enotno evropsko območje DDV.

Svet je v svojih sklepih z dne 8. novembra 2016 navedel, da bi bilo treba, medtem ko Komisija dela na dokončnem sistemu DDV za trgovino znotraj Unije, izboljšati sedanji sistem DDV in zahteval spremembe na štirih področjih: identifikacijska številka za DDV, verižne transakcije, skladiščenje na odpoklic in dokazila o dobavi znotraj Skupnosti. Prva tri področja so vključena v predlog direktive, zadnje področje pa v ločen predlog za spremembo izvedbene uredbe.

Poleg navedenega predlog direktive postavlja tudi temelje za dokončni sistem DDV. V predlogu direktive je določeno, da bo dokončni sistem DDV za trgovino znotraj EU temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi članici dobave blaga in opravljanja storitev. DDV bo dolžan plačati dobavitelj, razen če bo pridobitelj certificirani davčni zavezanec, ki bo v tem primeru DDV obračunal v svojem obračunu DDV. Če oseba, ki je zavezana za plačilo DDV, ne bo imela sedeža v državi članici, v kateri je treba plačati davek, bo lahko svoje obveznosti glede prijave in plačila poravnala prek t.i. sistema vse na enem mestu. Ta sistem bo mogoče uporabiti tudi za odbijanje vstopnega DDV. V letu 2018 bodo v nadaljnjem predlogu opredeljene še podrobne tehnične določbe za dejansko izvajanje teh temeljev.

 

Vlada sprejela stališče do predloga uredbe glede oprostitev v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti 

Vlada je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede nekaterih oprostitev v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti.

Republika Slovenija tako podpira ukrep o dokumentarnih dokazilih, potrebnih za oprostitev dobave znotraj Skupnosti, da se zagotovi pravilna uporaba oprostitve in onemogoči čezmejne goljufije na področju DDV.

Evropska komisija je 7. aprila 2016 sprejela Akcijski načrt za DDV, kjer je med drugim napovedala, da namerava sprejeti dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje znotraj Unije, ki temelji na načelu obdavčitve v namembni državi članici blaga, da bi se oblikovalo trdno enotno evropsko območje DDV.

Svet je v svojih sklepih z dne 8. novembra 2016 navedel, da bi bilo treba, medtem ko Komisija dela na dokončnem sistemu DDV za trgovino znotraj Unije, izboljšati sedanji sistem DDV in zahteval spremembe na štirih področjih: identifikacijska številka za DDV, verižne transakcije, skladiščenje na odpoklic in dokazila o dobavi znotraj Skupnosti. Prva tri področja so vključena v predlog direktive, zadnje področje pa v ta predlog za spremembo izvedbene uredbe.

Predlog izvedbene uredbe uvaja izpodbojno domnevo v dveh posebnih primerih, pri čemer imata oba, dobavitelj in pridobitelj, status certificiranega davčnega zavezanca.

V prvem primeru, v katerem blago odpelje ali odpošlje dobavitelj neposredno ali tretja oseba za njegov račun, je uvedena domneva, da je bilo blago odpeljano iz države članice dobave (odhoda) v drugo državo članico, če ima dobavitelj ločena nenasprotujoča si dokumenta (s seznama dokumentov iz te izvedbene uredbe), ki potrjujeta prevoz.

V drugem primeru, v katerem blago odpelje pridobitelj sam ali tretja oseba za njegov račun, pa je predvidena domneva, da je za blago mogoče šteti, da je odpeljano v drugo državo članico, če ima dobavitelj pisno izjavo pridobitelja, da je blago odpeljal ali da je bilo blago odpeljano za njegov račun, pri čemer mora navesti državo članico prihoda blaga (ni potrebno navesti točnega namembnega kraja) in ločena nenasprotujoča si dokumenta (s seznama dokumentov iz te izvedbene uredbe), ki potrjujeta prevoz. Pridobitelj mora predložiti pisno izjavo dobavitelju najpozneje deseti dan v mesecu po dobavi.   

Davčni organ lahko v obeh primerih na podlagi dokazov, ki kažejo, da blago ni bilo odpeljano v drugo državo članico, to domnevo izpodbije.

 

Vlada seznanjena z odstopom člana svetovalne skupine pravnih strokovnjakov v zvezi z implementacijo sodbe v zadevi Ališić in drugi

Vlada se je na današnji redni seji seznanila z odstopom izr. prof. dr. Mateja Avblja z mesta člana v svetovalni skupini pravnih strokovnjakov za proučitev pravnih vprašanj, povezanih z implementacijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi.

Vlada je ugotovila tudi, da je po omenjenem odstopu sestava skupine naslednja:

-         doc. dr. Ana Polak Petrič, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo, članica katedre za mednarodno in evropsko pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, vodja skupine,

-         prof. dr. Mirjam Škrk, članica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, nekdanja ustavna sodnica, članica,

-         izr.  prof. dr. Saša Zagorc, predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, član,

-         dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, član,

-         izr. prof. dr. Janja Hojnik, članica katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Mariboru, članica,

-         dr. Maja Menard, odvetnica v odvetniški pisarni Ulčar & partnerji, članica,

-         Damjana Mlakar, vodja pravne službe, Ministrstvo za finance, članica,

-         dr. Dominika Švarc Pipan, strokovnjakinja za mednarodno pravo, članica.

 

Odnosi z javnostmi