Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenija se zaveda pomena transparentnosti podatkov o dejanskih lastnikih

Ljubljana, 16. november – Slovenija se zaveda pomena transparentnosti podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb in trustov, ki so bili pogosto zlorabljeni za namene prikrivanja premoženja nezakonitega izvora in davčnih utaj. Ministrstvo za finance zato tudi v okviru pogajanj o spremembi četrte direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma aktivno podpira čim večjo preglednost podatkov in zastopa zelo jasna stališča Slovenije. Slovenija je bila prva država članica, ki je direktivo prenesla v nacionalno zakonodajo, in med prvimi, ki je ustanovila centralni Register dejanskih lastnikov.

Slovenija se zaveda pomembnosti transparentnosti podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb in trustov, ki so bili pogosto zlorabljeni za namene prikrivanja premoženja nezakonitega izvora in davčnih utaj. V tej luči v pogajanjih pred institucijami EU vseskozi aktivno podpiramo čim večjo preglednost podatkov o dejanskih lastnikih, seveda upoštevajoč tudi zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov. Slovenija je bila prva država članica, ki je četrto direktivo o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma prenesla v nacionalno zakonodajo z lani sprejetim zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in jo notificirala v predpisanem roku. Slovenija bo med prvimi vzpostavila tudi centralni Register dejanskih lastnikov, saj se bo vpis podatkov o dejanskih lastnikih v centralni register pričel konec novembra 2017, konec januarja 2018 pa bo omogočen javni dostop.

 

Register dejanskih lastnikov je vzpostavila Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in je vzporedni register Poslovnega registra Slovenije. Vanj se bodo vpisovali podatki o fizičnih osebah, ki so dejanski lastniki pravnih oseb in tudi trustov (tistih, ki generirajo davčne obveznosti). Nabor podatkov o dejanskem lastniku, ki morajo biti vpisani v register, obsega osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvo, višino lastniškega deleža ali drug način nadzora, davčno številko, datum vpisa in datum izbrisa iz registra.

 

Vpis podatkov v register se izvede prek spletnega portala upravljavca registra, torej AJPES. Ob vpisu v register se na podlagi matične številke samodejno pridobijo podatki o poslovnih subjektih iz Poslovnega registra Slovenije, medtem ko se podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije, pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva. Podatki o osebnem imenu, stalnem in začasnem bivališču, o višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra so javni in dostopni na spletni strani upravljavca registra.

 

Dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, ki so vpisani v register, imajo zavezanci za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ko izvajajo pregled stranke ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorni organi, ko izvajajo pooblastila in naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Poleg naštetih imajo privilegiran dostop tudi tisti državni organi, ki odločajo o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun. Posebna skupina, ki je lahko upravičena do podatkov o dejanskem lastniku, so osebe ali organizacije, ki izkažejo upravičen interes v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji. Ti imajo poleg podatkov, ki so javno dostopni, tudi dostop do podatkov o datumu rojstva in državljanstvu dejanskih lastnikov. Javno torej niso dostopni samo podatki o datumu rojstva in državljanstvu, kar zastopamo tudi v pogajanjih pred evropskimi institucijami, saj trenutna ureditev že omogoča zadostno identifikacijo dejanskih lastnikov, predvsem pa smo mnenja, da javno objavljen podatek o datumu rojstva ne doprinese bistveno k transparentnosti poslovanja.

 

V zvezi s pokazateljem dejanskega lastništva je Evropski parlament sicer predlagal znižanje praga pokazatelja iz 25 % na 10 %, vendar dokončna odločitev še ni sprejeta zaradi nasprotovanja večine držav članic, vključno s Slovenijo. Želimo namreč zagotoviti hitrejšo implementacijo že uveljavljenih določb zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma o Registru dejanskih lastnikov, v zvezi s čimer so bila dana tudi že številna pojasnila glede nove obveznosti poslovnih subjektov. Tudi odločitev v zvezi registracijo tujih skladov še ni sprejeta, Slovenija pa ne nasprotuje predlogu, da se v register vpišejo podatki o dejanskih lastnikih, kadar je kraj ustanovitve trusta izven EU. Podpiramo tudi pravno vzdržne rešitve, ki bodo omogočale čim širše razkritje podatkov o dejanskih lastniki poslovnih skladov, vključno z družinskimi. Glede vpisa direktorjev v register dejanskih lastnikov, kadar so izčrpane vse možnosti za ugotovitev dejanskega lastnika, Slovenija tudi ne nasprotuje predlogu Evropskega parlamenta, da se navedeno dejstvo in izvedene aktivnosti izrecno zapišejo v register.


Odnosi z javnostmi