Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 154. seji vlade

Ljubljana, 26. oktober 2017 – Vlada je na današnji redni seji z delovnega področja ministrstva za finance med drugim določila dopolnjen predlog proračuna za 2019, sprejela odgovore na tri poslanska vprašanja ter se seznanila s predlogi za tehnično pomoč v okviru programa Evropske komisije za podporo strukturnim reformam.

Vlada določila dopolnjen predlog proračuna 2019

Vlada je na današnji redni seji določila dopolnjen predlog proračuna za leto 2019, ki je pripravljen v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020. Višine skupnih prihodkov, skupnih odhodkov in proračunskega presežka ostajajo nespremenjene.

V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu je bil sprejet odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, ki ga je sprejel državni zbor. Ta določa za državni proračun za leto 2019 najvišji obseg izdatkov v višini 9,697 milijarde evrov in ciljni saldo –0,6 % BDP. Danes dopolnjen predlog proračuna za leto 2019 je pripravljen v skladu z navedenim odlokom.

Dopolnjen predlog proračuna se od predloga proračuna za leto 2019 razlikuje le v dodatno zagotovljenih sredstvih za investicije v osnovne šole pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v višini 3 milijonov evrov in hkratnem znižanju sredstev za odškodnine pri ministrstvu za finance v okviru bilance prihodkov in odhodkov. Višine skupnih prihodkov, skupnih odhodkov in proračunskega presežka tako ostajajo nespremenjene. Nespremenjena sta ostala tudi račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

 

Vlada o predlogih za tehnično pomoč vezano na program Komisije za podporo strukturnim reformam

Vlada se je seznanila s predlogi za tehnično pomoč v zvezi z izvajanjem programa Evropske komisije za podporo strukturnim reformam in jih bo posredovala v presojo službi Evropske komisije za podporo strukturnim reformam. Izbor projektov ustreza tako nacionalnim kriterijem, kot tudi področjem, ki jih Evropska komisija šteje kot prednostne.

Program Evropske komisije za podporo strukturnim reformam je namenjen financiranju pomoči vsem državam članicam pri pripravah, izvajanju, komuniciranju in izobraževanju o strukturnih reformah, ki jih že izvajajo ali jih imajo v načrtih. Takšna pomoč je v celoti financirana iz programa Evropske komisije in ne zahteva nacionalne soudeležbe.

Vsebinska področja programa vključujejo širok nabor vsebin in področij, kjer države lahko zaprosijo za tehnično pomoč, pri čemer so ključni širši ukrepi za podporo strukturnim reformam in ukrepom z dolgoročnimi strukturnimi učinki. Prav tako so v naboru predlogov projekti za krepitev institucionalnih kapacitet in veščin za krepitev produktivnosti, s čimer bi spodbudili  tudi dolgoročno potencialno rast.  Vlada je zbrane predloge predlagala z vidika zagotavljanja usklajenosti z nacionalnimi prioritetami (Nacionalni reformni program, Program stabilnosti, strategije, ključne z vidika razvoja in tematskih oz. splošnih predhodnih pogojenosti, prioritetnih vladnih projektov na podlagi sklepa vlade) in glede na prednostne naloge na ravni EU. Vladni predlogi so z delovnih področij ministrstev za zdravje, javno upravo, gospodarski razvoj in tehnologijo in finance ter Urada za makroekonomske analize in razvoj in Banke Slovenije.

Vlada bo tako službi Evropske komisije za podporo strukturnim reformam posredovala v presojo izbor projektov, ki ustrezajo tako zgoraj navedenim nacionalnim kriterijem, kot tudi področjem, ki jih EK šteje kot prednostne, kot so: javno zdravje, dolgoročna vzdržnost javnih financ, delovanje javne uprave, učinkovit finančni sistem. Glede na velikost in trajanje predlaganih projektov ima Slovenija glede na razpoložljiva finančna sredstva ter glede na stanje predhodne priprave in usklajevanja projektov možnosti, da so izbrani vsi projekti, če bodo v naslednjih fazah tudi primerno pripravljeni. Po  zastavljeni časovnici bi lahko prve pogodbe stekle januarja 2018.

 

Vlada odgovorila poslanki glede ravnanja NKBM 

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Nade Brinovšek v zvezi z ravnanjem NKBM v času, ko je bila banka v državni lasti. 

Vlada v svojem odgovoru poslanki pojasnjuje, da se poslansko vprašanje nanaša na operativna ravnanja banke v letih 2007 in 2008, ki naj bi bila glede na navedbe iz poslanskega vprašanja sporna oziroma v nasprotju s predpisi. Vlada pojasnjuje, da ni pristojna za nadzor bančnega poslovanja, zato teh navedb ne more preveriti, niti se do njih opredeliti.

Na podlagi zakonodaje, ki ureja bančništvo, je za nadzor bančnega poslovanja v Sloveniji pristojna Banka Slovenije. Državljan, ki trdi, da je bil zaradi spornega ravnanja in odločitev NKBM v času, ko je bila še banka v državni lasti, oškodovan, se zato lahko obrne na to institucijo. ta bo, v kolikor seveda ta domnevno sporna ravnanja medtem niso zastarala lahko preverila, ali je NKBM pri poslovnem odnosu z državljanom oziroma njegovimi podjetji ravnala zakonito in v skladu z njenimi internimi akti ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi. Pri tem vlada poudarja, da zgolj dejstvo, da je banka v državni lasti ne pomeni, da so pravila, po katerih se mora ravnati, kako drugačna od pravil, ki veljajo za banko v zasebni lasti.

Poleg možnosti za preverjanje zakonitosti poslovanja poslovne banke vlada opozarja še na dodatno možnost, ki jo ima državljan po zakonu, ki ureja področje bančnega poslovanja. Zakon o bančništvu namreč v 318. členu ureja tudi institut izvensodnega reševanja sporov, katerega namen je zaščita potrošnika (bančnega komitenta), če meni, da je zaradi načina izvajanja bančnih storitev s strani poslovne banke kakor koli oškodovan. Takšno določbo je vseboval tudi zakon, ki je urejal področje bančnega poslovanja v letih 2007 in 2008.     

 

Vlada odgovorila poslanki glede izdajanja obveznic Republike Slovenije

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Nade Brinovšek glede izdajanja obveznic Republike Slovenije z zelo dolgo ročnostjo.

Vlada poslanki v odgovoru pojasnjuje, da je ministrstvo za finance z izvedbo transakcij refinanciranja in medvalutnih zamenjav v letih 2016 in 2017 znižalo tveganje refinanciranja dolga državnega proračuna, izboljšalo strukturo zapadlosti in valutno strukturo dolga ter izboljšalo imetniško strukturo in likvidnost vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu.

Položaj Slovenije na kapitalskih trgih se je zaradi tega bistveno izboljšal, bonitetne ocene so se hitreje in bolj zvišale. Vse to ima za posledico nižje stroške financiranja na kapitalskih trgih. Vlada poudarja, da Slovenija sodi med države, ki so profil tveganja državnega dolga najbolj izboljšale. Direktorat za zakladništvo ministrstva za finance pa je prejel prestižno nagrado revije Risk Magazin, Sovereign Risk Manager of the Year 2017, za inovativno strukturo transakcij medvalutnih zamenjav in izrazito izboljšanje profila tveganosti državnega dolga.

Vlada dodaja, da je Slovenija v obdobju od 2015 do 2017 obveznice izdala pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Izboljšani pogoji financiranja pa so se zelo ugodno odrazili v znižanju  izdatka državnega proračuna za obresti. Predvideno znižanje stroška obresti v letu 2019, ko se strošek za obresti državnega proračuna zniža na 824 mio evrov oziroma na 1,73% BDP, je v primerjavi z letom 2014 več kot 250 mio evrov letno oziroma 1,2 odstotne točke BDP.

Vlada je v odgovoru pojasnila še, da izdaja obveznice Republike Slovenije s 50 ali 100 letno ročnostjo trenutno ni izvedljiva.

 

Vlada odgovorila poslancu glede nakazil Premogovnika Velenje zasebnemu zavodu

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi z nakazilom državne družbe Premogovnik Velenje zasebnemu zavodu ISTR.

Vlada je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Breznika glede nakazil državne družbe Premogovnik Velenje zasebnemu zavodu ISTR uvodoma opozorila na določbo Poslovnika državnega zbora, na podlagi katere lahko poslanec vladi postavi vprašanje le s področja delovanja vlade. Vlada s podatki v obliki, kot jih zahteva poslanec ne razpolaga in jih na podlagi svojih pristojnosti ne pridobiva.

Posebej vlada opozarja, da z vidika obravnavanega primera (pogodbe, ki jo je sklenila gospodarska družba) vlada na podlagi veljavnih predpisov, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb in upravljanje kapitalskih naložb države ni pristojna za odločanje o vprašanjih vodenja poslov gospodarskih družb v lasti države. Za poslovne odločitve teh družb je v prvi vrsti odgovoren njihov organ vodenja, pod določenimi pogoji preko soglasij njihov organ nadzora ter le izjemoma, v kolikor to zahteva poslovodstvo, njihova skupščina. Vlada v vlogi slednje nastopa le v primerih, ko zakon to posebej določa in tudi v tem primeru bi veljalo, da bi vprašanju vodenja poslov lahko odločala, le v kolikor bi to od nje zahtevalo poslovodstvo, vendar Premogovnik Velenje ni ena izmed družb, katerih skupščino predstavlja vlada.

Vlada ugotavlja, da je del zahtevanih podatkov o koriščenju storitev zavoda ISTR s strani družb v lasti države mogoče pridobiti iz javnih evidenc (Erar), podrobne podatke pa je mogoče na ustrezni zakonski podlagi pridobiti neposredno od samih družb. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Skladno z zakonom se v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava šteje kot informacija javnega značaja tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

 

Vlada prerazporedila sredstva za plačilo obveznosti za HE Brežice

Vlada je na današnji redni seji sprejela sklep o prerazporeditvi sredstev za plačilo obveznosti dokončanja gradnje HE Brežice. Vlada je prerazporedila sredstva v višini 1,8 milijona evrov za namen plačila obveznosti dokončanja gradnje HE Brežice, in sicer iz proračunskih postavk Vlaganje v vodni sektor. Prerazporeditev sredstev je nujna zaradi poplačila dokončanja gradnje HE Brežice po že sklenjenih pogodbah. Pri sami izvedbi investicije je prišlo do sprememb oziroma do več del in dodatnih del tako, da se je povečala tudi vrednost glavne gradbene pogodbe z izvajalcem akumulacijskega bazena HE Brežice, in sicer predvsem iz vidika dodatnih ukrepov za zaščito pred poplavami.

 

Vlada o izplačilu dela plače za delovno uspešnost direktorice Ajpesa

Vlada je sprejela sklep, da se direktorici Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) določi in izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Svet AJPES je zaradi povečanega obsega dela na projektu BRIS (Business Registers Interconnection System oz. sistem povezovanja poslovnih registrov) predlagal, da vlada direktorici AJPES odobri izplačilo dodatka za delovno uspešnost za mesec julij, avgust in september 2017 v višini 10% osnovne plače. Sredstva za izplačilo povečanega obsega dela na projektu BRIS so načrtovana v finančnem načrtu AJPES za leto 2017.

 

Odnosi z javnostmi