Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada ocenjuje, da proračunski dokumenti ustrezajo fiskalnim pravilom

Ljubljana, 19. oktober 2017 – Vlada je na današnji dopisni seji sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta RS glede skladnosti proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili. Vlada meni, da sta predlog sprememb državnega proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019 pripravljena na način, da ustrezata fiskalnim pravilom in upoštevata srednjeročne omejitve, kot jih določa sprememba okvira za pripravo proračunov sektorja država za leta 2018-2020. Vlada zato predlaga DZ, da omenjene dokumente sprejme v predlagani obliki. Glede na tveganja, ki obstajajo, bo vlada tekoče spremljala gibanja v javnih financah in pravočasno predlagala ustrezne ukrepe.

Vlada sledi postopni in zmerno restriktivni fiskalni politiki z omejevanjem rasti izdatkov kljub doseženi višji, to je 3,1-odstotni gospodarski rasti v letu 2016 ter dobrim makroekonomskim gibanjem v prvi polovici leta, ko je bila gospodarska rast glede na enako obdobje lani 4,7-odstotna. S tako naravnano fiskalno politiko vlada znižuje javnofinančni primanjkljaj (brez izdatkov za sanacijo bank) že vse od leta 2013, in sicer iz 4,7-odstotnega primanjkljaja v letu 2014 na 1,9-odstotni primanjkljaj v letu 2016. Vlada načrtuje, da bo nominalni primanjkljaj v naslednjih treh letih še zmanjšala in v letu 2019 dosegla presežek v višini 0,8 odstotka BDP.

 

Srednjeročna fiskalna politika ostaja skladna z zakonom o fiskalnem pravilu, saj se predvideva uravnoteženje oz. skladnost s paktom za stabilnost in rast ob upoštevanju položaja Slovenije v gospodarskem ciklu. Zmerna fiskalna konsolidacija se je izkazala na srednji rok za ustrezno, saj smo pospešili gospodarsko rast, ki bo letos po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) dosegla 4,4 odstotka. Prav tako vlada od začetka mandata načrtuje dolgoročnejše institucionalne in strukturne spremembe (npr. zdravstvo, modernizacija sistemov v javni upravi, pospeševanje velikih investicij), kar pa je dolgotrajen proces, katerega učinki se pokažejo z zamikom.

 

Vlada predvsem na podlagi lastnih izkušenj negativnih posledic na makroekonomsko okolje in delovanje institucionalnih enot v okolju bistveno zmanjšanega povpraševanja s strani države, doseženega s prekomerno zastavljenimi varčevalnimi ukrepi, izvaja postopno restriktivno politiko. Pospešena javnofinančna konsolidacija v letih takoj po gospodarski krizi je imela izrazito negativen vpliv na rast BDP v smislu zaupanja potrošnikov, nižje končne potrošnje gospodinjstev, potrošnje države in nižjih investicij v osnovna sredstva, kar je vplivalo na padec BDP za 2,7 odstotka v letu 2012 in povzročilo drugi val recesije, ki se je nadaljevala v letu 2013 (padec BDP za 1,1 odstotka).

 

Vlada je že spomladi z okvirom o pripravi proračunov sektorja država 2018-2020 in programom stabilnosti začrtala fiskalno konsolidacijo upoštevaje zgoraj navedeno ravnovesje dinamike konsolidacije in krepitve rasti ter predvidela ustrezno skladnost tako s fiskalnim pravilom kot tudi s pravilom pakta za stabilnost in rast (po dikciji Evropske komisije gre za delno skladnost). Ob spremenjeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj se začrtana pot uravnoteženja javnih financ ohranja. Nenazadnje bo po ocenah ministrstva za finance primanjkljaj sektorja država konec leta 2017 znašal okoli 0,8 odstotka BDP, leto pred tem pa je znašal 1,9 odstotka BDP. Enoodstotno znižanje nominalnega salda sektorja država se ne odraža ustrezno v fiskalnem naporu leta 2017 zaradi specifik metodologije izračunavanja in posebnosti položaja slovenskega gospodarstva v ciklu ter s tem povezanih negotovosti v oceni proizvodne vrzeli.

 

V letu 2018 smo ohranili oz. glede na nove izračune še povečali fiskalni napor: predvidevamo doseganje fiskalnega napora v višini 0,6 odstotka BDP (1,2 odstotka nominalnega) na ravni sektorja država. Za toliko se spremeni strukturni saldo od leta 2017 do 2018 ob predpostavkah jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja in izračunih proizvodne vrzeli ministrstva za finance, kar se je odrazilo ob spremembi napovedi v oceni presežka sektorja država (predvideni presežek v višini 0,4 odstotka BDP). Tudi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2018 in proračun za leto 2019 sledita začrtani poti uravnoteženja in zagotavljata doseganje ciljnih saldov, delno skladnih s fiskalnim pravilom in paktom stabilnosti in rasti.

 

Za postopno odpravo primanjkljaja skladno z zahtevami iz pakta stabilnosti in rasti vlada predvideva, da je ob obstoječi metodologiji Evropske komisije in preračunih ministrstva za finance uravnoteženost proračunov sektorja država brez negativnega vpliva na gospodarsko rast mogoče doseči s postopnim zniževanjem strukturnega primanjkljaja do konca leta 2020. Ugodnejši makroekonomski trendi in napovedi tako omogočajo višanje zgornjih mej odhodkov sektorja država kot tudi njegovih posameznih blagajn. Pri tem še naprej velja, da je rast javnofinančnih prihodkov višja od rasti javnofinančnih odhodkov. To nam hkrati omogoča postopno doseganje javnofinančnih ciljev na način, da smo delno skladni s pravili EU, hkrati pa si prizadevamo, da ohranimo široko zasnovano stabilno gospodarsko rast, ki ne temelji več samo na izvozu, temveč tudi na krepitvi povpraševanja gospodinjstev in domačih investicij.

 

Doseganje začrtane poti do uravnoteženosti javnih financ je vlada omogočila s sprejetimi politikami na področju plač v javnem sektorju, transferjev posameznikom in gospodinjstvom, kjer ji je uspelo s postopnim sproščanjem varčevalnih ukrepov omejiti rast izdatkov, aktivnim upravljanjem dolga in znižanjem potrebnih sredstev za plačilo obresti, ki nikakor ni avtomatska posledica načina vodenja denarne politike, prav tako pa dosega tudi oportunitetne prihranke na področjih, kjer kljub povišanju stroškov z ustreznimi politikami ohranja izdatke na vzdržnih ravneh (npr. šolstvo in zdravstvo).

 

Na podlagi navedenih izkušenj fiskalne konsolidacije s preostro zastavljenimi varčevalnimi ukrepi vlada zasleduje cilj, da rast javnofinančnih odhodkov zaostaja za rastjo javnofinančnih prihodkov, s čimer se posledično zmerno zmanjšuje primanjkljaj z ugodnim vplivom na gospodarsko rast. S tem vlada izvaja fiskalno politiko, ki omogoča stabilno makroekonomsko okolje, kar se odraža na zgledni gospodarski rasti ter vedno boljšem izgledu javnih financ.

 

Odnosi z javnostmi