Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada določila predloga zakona o plačilnih storitvah

Ljubljana, 18. oktober 2017 – Vlada je danes določila besedilo predloga zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih in ga pošilja v obravnavo DZ po rednem postopku. Rešitve iz predloga bodo prispevale k večji varnosti in ugodnostim za potrošnike.

S predlogom zakona, ki ga je ministrstvo pripravilo v sodelovanju z Banko Slovenije, bo v slovensko zakonodajo prenesena evropska direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu 2015/2366/EU (PSD2). Ta predstavlja nadgradnjo prejšnje direktive, ki je bila v slovensko zakonodajo prenesena z zakonom o plačilnih storitvah in sistemih.


Osnovna struktura in vsebina veljavnega zakona o plačilnih storitvah in sistemih je zajeta tudi v predlogu novega zakona, ki bo tega nadomestil, pri čemer so dodana nekatera nova področja, hkrati pa se v nekaterih delih dopolnjujejo tudi sedanja področja. Glede na to predlog zakona ureja:

-      pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje plačilnih institucij,

-      pogoje za opravljanje plačilnih storitev v Sloveniji,

-      pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,

-      pravila glede oblikovanja in upravljanja plačilnih sistemov,

-      pogoje za opravljanje dejavnosti izdajanja elektronskega denarja,

-      pravila glede primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi,

-      pravila o zamenjavi plačilnih računov in

-      pravila in pogoje dostopa do osnovnih plačilnih računov.

 

Direktiva PSD2 sicer ne ureja posebej potrošnikov, ampak skupaj vse uporabnike plačilnih storitev, tudi podjetja, kljub vsemu pa glavni cilji direktive, ki so usmerjeni k izboljšanju integracije in učinkovitosti evropskega trga plačil, izboljšanju varnost plačil, enotnosti pogojev delovanja ponudnikov plačilnih storitev ter spodbujanju cenovne ugodnosti plačil, prispevajo tudi k večji varnosti in ugodnostim za potrošnike. 

 

V nadaljevanju izpostavljamo nekatere rešitve iz predloga zakona, ki bodo vplivale na potrošnike in predstavljajo novost glede na sedanjo ureditev. 

 

Predlog zakona med plačilne storitve vključuje dve novi obliki plačilnih storitev, ki se izvajata prek interneta, to sta storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. Storitev odreditve plačil je storitev za odreditev plačilnega naloga na zahtevo uporabnika plačilnih storitev v zvezi s plačilnim računom, odprtim pri drugem ponudniku plačilnih storitev. Storitev zagotavljanja informacij o računih pa je internetna storitev za zagotavljanje konsolidiranih informacij o enem ali več plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri drugem ponudniku plačilnih storitev ali pri več kot enem ponudniku plačilnih storitev. S tem, ko sta ti dve storitvi urejeni z zakonom, se zagotavlja večja varnost opravljanja teh storitev za uporabnike plačilnih storitev (npr. potrošnike). 

 

Glede odpovedi okvirne pogodbe o opravljanju plačilnih storitev, ki jo uporabnik sklene s ponudnikom plačilnih storitev, predlog zakona določa, da ponudnik uporabniku ne sme zaračunati posebnih nadomestil zaradi odpovedi pogodbe, če uporabnik pogodbo odpove po izteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe, in ne več po izteku 12 mesecev, kot je to v veljavnem zakonu o plačilnih storitvah in sistemih. 

 

V skladu s predlogom zakona ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila ne sme preprečiti ali ga kakor koli omejevati, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila ali mu ponudi znižanje plačila za blago ali storitev ali drugo spodbudo za uporabo določenega plačilnega instrumenta. Zaračunana nadomestila sicer ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta, prejemnik plačila pa tudi ne sme zahtevati nadomestila za uporabo plačilnih instrumentov, za katere se uporabljata uredba 2015/751/EU in uredba 260/2012/EU. Med drugim to pomeni, da prejemnik plačila (npr. trgovec) od potrošnika ne bo smel zahtevati plačila posebnega nadomestila, če potrošnik plača s kartico.  

 

Predlog zakona tudi predvideva, da v primeru uporabnikove odgovornosti za neodobrene plačilne transakcije uporabnik lahko krije izgubo zneskov do največ 50 evrov, če je bila plačilna transakcija izvedena kot posledica uporabe ukradenega ali izgubljenega plačilnega instrumenta ali zlorabe plačilnega instrumenta. V skladu s sedanjo ureditvijo uporabnik plačilnih storitev namreč krije znesek do 150 evrov.

 

Novost v predlogu zakona je tudi zahteva, da ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo in uporabljajo ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb uporabnikov plačilnih storitev. Predlog določa, da mora ponudnik na pritožbo odgovoriti v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe. Prav tako je v predlogu zakona dana možnost uporabnikom plačilnih storitev in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, da pri Banki Slovenije vložijo pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami tega zakona s strani ponudnikov plačilnih storitev.

 

Direktivo PSD2 morajo države članice EU v nacionalno zakonodajo prenesti najpozneje do 13. januarja 2018. Ne glede na to, da bodo države članice sprejele nacionalne predpise že pred 13. januarjem 2018, se bodo predpisi začeli uporabljati šele s 13. januarjem 2018, da se hkrati zagotovijo enaka pravila na področju opravljanja plačilnih storitev na notranjem trgu. Za navedeno direktivo velja načelo popolne harmonizacije, kar pomeni, da države članice ne smejo predpisati dodatnih ali drugačnih zahtev, kot jih predvideva direktiva.

 

Odnosi z javnostmi