Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 150. redni seji vlade

Ljubljana, 28. september 2017 - Vlada je poleg davčnih in proračunskih tem na današnji seji sprejela tudi odgovor na poslansko vprašanje glede obravnave delavcev migrantov in izvedla prerazporeditev pravic porabe.

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede obravnave delavcev migrantov  

 

Vlada je danes sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z domnevno nepravično obravnavo delavcev migrantov.

 

Čuš je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi z domnevno nepravično obravnavo delavcev migrantov. Pravi, da vprašanje naslavlja ponovno, saj je že 3. 3. 2017 na ministrico za finance naslovil vprašanje, ker je želel prejeti določene izračune, ki se tičejo delavcev migrantov, vendar s prejetim odgovorom ni bil zadovoljen, saj so bili v odgovoru spremenjeni podatki, ki jih je postavil v vprašanju. Eno od temeljnih izhodišč, ki je zapisano, med drugim v obrazložitvi k zadnjim spremembam 45. člena Zakona o dohodnini je, da je potrebno omogočiti enake pravice davčnim zavezancem, ki opravljajo delo v tujini in podležejo drugačnim pravnim ureditvam pri izplačilu stroškov v zvezi z delom. Tokrat zato, da ne bo nesporazuma, pošilja tabele, kjer želi, da se dopolnijo z ustreznimi podatki, tako da se ugotovi ali po trenutni zakonodaji na razpoložljiv dohodek rezidenta vpliva država njegovega delodajalca. Želi, da se razpoložljiv dohodek izračuna kot: Razpoložljiv dohodek = bruto plača – prispevki – dohodnina + stroški (v kolikor so bili povrnjeni od delodajalca).

 

Za izračun si je izmislil tudi naslednje kriterije:

- Bruto letni dohodek: 18.696 evrov

- Prispevki: 4.131,82 evrov

- Priznani stroški v zvezi z delom: 2.400 evrov, pri določenih izračunih se upošteva pot v eno smer 40 km (lastni prevoz), prisotnost na delovnem mestu 240 dni in za zaposlenega v javnem sektorju se upošteva tudi povračilo stroška za prehrano in lastni prevoz, v veljavni višini za leto 2017, delavcu migrantu pa se prizna tudi strošek za prevoz na delo povišan za 80 % glede na uredbo.

 

Čuš želi različne izračune davčnih osnov, vštevanja stroškov, razpoložljivega dohodka in odgovor, zakaj se za napotenega delavca v tujino višina neobdavčenega zneska dnevnic v različnih državah priznava v različnih zneskih.

 

Vlada mu odgovarja, da so pravice iz delovnega razmerja med zaposlenimi delavci v Sloveniji in zaposlenimi delavci migranti različne, kar pomeni, da so tudi pripravljeni izračuni, z upoštevanjem njegovih predpostavk zgolj teoretični in ne izkazujejo dejanskega stanja. Namreč z upoštevanjem različnih načinov vključevanja stroškov povezanih z delom z vidika primerjave obdavčitve zaposlenega delavca v Sloveniji in zaposlenim delavcem migrantom ni najbolj ustrezna, temveč je pri tem treba izpostaviti nekatere ključne elemente, ki lahko neposredno napačno vplivajo na utemeljevanje v obdavčitvi zaposlenega delavca v Sloveniji in zaposlenega delavca migranta. Zavedati se je treba, da se pri izračunu davčne obveznosti v primeru, ko se stroški povezani z delom ne vštevajo v davčno osnovo oz. znižujejo davčno osnovo, kar velja za delavca, zaposlenega pri tujem delodajalcu za delo v tujini, priznajo bistveno višji stroški tako prehrane kot prevoza. Obenem pa je z vidika pravičnega prikaza obremenitve treba izhajati tudi iz drugačne višine prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo med delavcem zaposlenim v Sloveniji ter zaposlenim delavcem migrantom.

 

Vlada torej k izračunom, ki so pripravljeni na podlagi njegovih predpostavk opozarja, da:

- višina povračila stroškov prevoza temelji na višini, ki velja za zaposlenega v javni upravi v Sloveniji, ki je na službeni poti. To pomeni, da taka primerjava ni ustrezna, saj se povedano drugače primerja osebo, ki je na službeni poti in osebo, ki ni na službeni poti, temveč le opravlja delo pri tujem delodajalcu. Vlada torej poudarja, da je pri izračunu temeljno izhodišče, ki ga je pri primerjavi neto razpoložljivega dohodka v posameznih izračunih treba zasledovati, torej ustrezna višina povračila stroškov prevoza pri javnem uslužbencu, ki temelji na povračilu stroška v višini cene najcenejšega javnega prevoza;

- izenačitev prispevkov za socialno varnost ni primerna, saj obstajajo pomembne razlike v višini prispevkov in dejstvu, da delavec migrant ne plačuje prispevkov za socialno varnost v Sloveniji in po slovenski zakonodaji, temveč v državi in po zakonodaji, ki velja v državi, kjer delo opravlja;

- povračila stroškov prevoza in prehrane, ki so povrnjeni s strani delodajalca, kot tudi v primeru, ko se stroški ne vštevajo v davčno osnovo oz. le-ti znižujejo davčno osnovo, so del bruto dohodka. Kadar so stroški povrnjeni s strani delodajalca (kar pravzaprav velja v primeru delavca, zaposlenega v Sloveniji) izvzeti iz obdavčitve, niso vključeni v osnovo za prispevke za socialno varnost, medtem, ko so v primeru, ko stroški znižujejo davčno osnovo oz. se ne vštevajo v davčno osnovo stroški v zvezi z delom del bruto dohodka, ki so vključeni v osnovo za prispevke za socialno varnost. To dejstvo v izračunih, ki jih predlaga Čuš, ni upoštevano. 

 

Ne glede na navedene razlike, ki vplivajo na položaj oz. razpoložljivi dohodek delavca migranta oz. na zaposlenega delavca v Sloveniji in so kot je bilo že povedano v uvodu neprimerljive, je vlada vseeno pripravila izračune na podlagi njegovih predpostavk, ki vsi temeljijo na veljavni davčni lestvici in olajšavah za leto 2017.

 

Vlada poudarja, da torej vsi teoretični izračuni, ki so bili pripravljeni, ne izkazujejo dejanskega stanja delavca zaposlenega v Sloveniji in delavca migranta. Pri izračunih moramo namreč izhajati iz razlik, ki so povezane z definicijo davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja kot izhaja iz ZDoh-2, upoštevati je treba razliko pri višini osnove za izračun prispevkov za socialno varnost, saj se delavcu, zaposlenemu v Sloveniji, povračila stroškov ne štejejo v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost, medtem ko se delavcu migrantu prispevki za socialno varnost obračunajo od celotnega dohodka (v skladu z zakonodajo države, v kateri opravlja delo). Pri tem je nujno izpostaviti tudi dejstvo, da se delavcu, zaposlenemu pri tujem delodajalcu za delo v tujini, pri izračunu davčne obveznosti upoštevajo višji stroški v zvezi z delom v primerjavi z delavcem, zaposlenim v Sloveniji.

 

K vsemu navedenemu lahko vlada še dodatno pritrdi, da je skozi različne ukrepe na davčnem področju, ki jih je že sprejela in vplivajo neposredno tudi na položaj delavcev migrantov, reševala to skupino davčnih zavezancev. Vlada torej  s spremembami na tem področju zasleduje osrednje načelo davčne politike, to je pravičnost in s tem enaka obravnava dohodkov in zavezancev.

 

Vlada izvedla prerazporeditev pravic porabe    

 

Vlada je danes izvedla tudi prerazporeditev pravic porabe različnih proračunskih uporabnikov. Na podlagi ocene prostih pravic porabe do konca leta, je ministrstvo za finance vladi predlagalo prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 32.907,00 EUR na okrožna sodišča za stroške sodnih postopkov in brezplačno pravno pomoč, kar bo omogočilo nemoteno reševanje sodnih zahtev do konca oktobra 2017.

  

S prerazporeditvijo ministrstvo za infrastrukturo zagotavlja zadosten obseg pravic porabe za subvencioniranje prevozov dijakov in študentov do konca leta 2017 (kar sodi v izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu). Prav tako se zagotavljajo pravice porabe za financiranje obveznosti, kot izhajajo iz dodatka št. 2 k Pogodbi o financiranju programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik za leto 2017, ki je v fazi podpisovanja. Pravice porabe se prerazporejajo s proračunskih postavka v okviru finančnega načrta ministrstva za infrastrukturo, na katerih se ocenjuje, da bodo sicer v tej višini ostale nerealizirane.

 

Ministrstvo za finance je pozvalo proračunske uporabnike, da za morebitne proste pravice porabe do konca leta pripravijo predloge prerazporeditev v splošno proračunsko rezervacijo in sicer na postavko Tekoča proračunska rezerva, za pokrivanje drugih obveznosti državnega proračuna. Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da bodo pravice porabe na proračunskih postavkah sicer ostale nerealizirane, zato predlaga prerazporeditev v proračunsko rezervo v višini 1,4 mio EUR.

 

 Služba za odnose z javnostmi