Skoči na vsebino

NOVICA

Glavni cilj upravljanja z dolgom državnega proračuna je bil izboljšati strukturo dolga državnega proračuna

Ljubljana, 28. september 2017 - Ministrstvo za finance objavlja pojasnilo glede objav časnika Finance v povezavi s transakcijami medvalutnih zamenjav.

Zapisi v povezavi s transakcijami medvalutnih zamenjav, ki so bili 21. in 22. septembra 2017 objavljeni v časniku Finance, so neceloviti in lahko bralca mimogrede zavedejo. Zato pojasnjujemo, da je ministrstvo za finance (MF) z izvedbo transakcij medvalutnih zamenjav v letih 2016 in 2017 v prvi vrsti znižalo tveganje refinanciranja dolga državnega proračuna, izboljšalo strukturo zapadlosti in valutno strukturo dolga ter izboljšalo imetniško strukturo in likvidnost vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu. Položaj Republike Slovenije (RS) na kapitalskih trgih se je zaradi tega bistveno izboljšal, bonitetne ocene so se hitreje in bolj zvišale. To ima za posledico nižje stroške financiranja RS na kapitalskih trgih. Zaradi teh transakcij se je posledično zvišal dolg državnega proračuna, vendar se je znižal odhodek za obresti državnega dolga, kot pravilno ocenjuje avtor člankov. Ob tem pa dodajamo, da je skupen neto učinek transakcij medvalutnih zamenjav na proračun zaradi tega pozitiven. 

 

V kontekstu trditve avtorja člankov, da je nastopila kriza refinanciranja, pojasnjujemo, da spada RS med države, ki so profil tveganja državnega dolga najbolj izboljšale. Direktorat za zakladništvo pri MF je prejel nagrado Londonske revije Risk Magazin»Sovereign Risk Manager of the Year 2017«, in sicer za inovativno strukturo transakcij medvalutnih zamenjav in izrazito izboljšanje profila tveganosti državnega dolga. Nagrado, ki velja za najbolj prestižno, vsako leto prejme samo ena državna zakladnica na svetu in so jo v preteklosti prejele velike in ugledne zakladnice. Pozitivno vlogo upravljanja z dolgom so pri kreditni oceni izpostavile tudi vse tri velike bonitetne agencije S & P, Fitch in Moody's. Agencija Moody's je na temo upravljanja z dolgom RS napisala posebno poročilo, v katerem je bilo poudarjeno, da izvedeno upravljanje z dolgom pozitivno vpliva na bonitetno oceno RS.

 

Na MF smo pri upravljanju z dolgom v preteklih letih zasledovali naslednje cilje:

 

-          Zmanjšanje tveganja refinanciranja: RS je dolg, denominiran v ameriških dolarjih, zamenjevala za evrski dolg obveznic z (začetno) ročnostjo 10, 16, 20 in 24 let. Celotna obveznica SLOREP 2040 1,75 % EUR je bila izdana za namen zamenjav. Povprečno trajanje do zapadlosti dolga državnega proračuna se je podaljšalo s 5,7 leta v letu 2013 na 9,1 leta v letu 2017. Trajanje dolga državnega proračuna pa se je s 4,5 leta v letu 2013 povečalo na 7,7 leta v letu 2017.

-          Izboljšanje strukture zapadlosti dolga: Z operacijami refinanciranja in upravljanja z dolgom je bila dosežena ugodna časovna razporeditev zapadanja obveznosti dolga državnega proračuna RS. To bo omogočilo, da se bo v prihodnjih letih financiranje izvajalo učinkovito v kontekstu razmerja med tveganostjo in donosom.

-          Izboljšanje valutne strukture dolga: Delež dolga, denominiran v ameriških dolarjih, se je zaradi medvalutnih zamenjav znižal z visokih 30 % pod 10 %. To omogoča, da bo lahko RS vzdrževala bolj optimalno valutno strukturo dolga, in tudi povečuje kapaciteto RS, da ob morebitnih zaostrenih razmerah financiranje za izvrševanje proračuna izvede na mnogo večjem in globljem globalnem trgu.

-          Realizacija trenutno nizkih obrestnih mer: RS je z izvedbo medvalutnih USD - EUR zamenjav zaklenila trenutno nizke obrestne mere na način, da je z odkupom dolarskih obveznic, ki zapadejo v letih 2022, 2023 in 2024, in z izdajo obveznic, ki zapadejo v letih 2032, 2035 in 2040, zaklenila ugodne terminske (»forward«) obrestne mere ter se je tako v obsegu odkupov zaščitila pred morebitnim dvigom obrestnih mer. 

-          Doseganje pozitivnih proračunskih učinkov: Divergentne monetarne politike ECB in FED, s posledično širokim razmikom med dolarsko in evrsko srednjo obrestno zamenjavo in še vedno širokim razmikom med pribitkom na obveznice RS na globalnem trgu in na obveznice na lokalnem evrskem trgu, so RS omogočile izvedbo transakcij ob pozitivni neto sedanji vrednosti in doseganju znižanja izdatkov obresti državnega proračuna.

-          Izboljšanje strukture imetnikov vrednostnih papirjev: Zaradi izdaj dolgoročnih vrednostnih papirjev RS, denominiranih v evrih, se je v imetniški strukturi zelo povečal delež zavarovalnic in pokojninskih skladov, ki vrednostne papirje v porfeljih praviloma držijo do zapadlosti. Znižal pa se je delež dolarskih investitorjev, ki skladno z naložbenimi politikami iz kredita po določenem času izstopijo.        

-          Izboljšanje likvidnosti obveznic RS na sekundarnem trgu: Cilj transakcij medvalutnih zamenjav je bil izboljšati likvidnost obveznic na sekundarnem trgu. RS je tako za namen financiranja medvalutnih zamenjav dodatno izdala že obstoječe obveznice SLOREP 2025 2,125 % EUR, SLOREP 2032 2,25 % EUR, SLOREP 2035 1,5 % EUR in SLOREP 2040 1,75 % EUR ter izboljšala njihovo likvidnost na sekundarnem trgu.

 

Avtorja člankov bi radi opozorili, da MF izvaja program financiranja skladno s sprejetim proračunom za leto 2017, kjer še vedno upošteva primanjkljaj bilance A in B v višini 1.389  mio EUR. V kolikor bo realizacija proračuna v letu 2017 boljša, kot to predvideva sprejet proračun RS, se bo to odrazilo v višjem stanju denarja na računu konec leta 2017 in nižjem potrebnem financiranju v letu 2018. To se bo odrazilo na višini dolga državnega proračuna konec leta 2017. Trenutna ocena nominalne višine dolga sektorja država (ESA 2010) konec leta 2017 je v višini 32 milijard EUR oziroma 75 % BDP oziroma kot prikazujemo na Sliki 1. Izdatke državnega proračuna za obresti prikazujemo po letih na Sliki 2. Predvideno znižanje stroška obresti v letu 2019, ko se strošek za obresti državnega proračuna zniža na 824 mio EUR oziroma na 1,73 % BDP, je v primerjavi z letom 2014 več kot 250 mio EUR letno oziroma 1,2 odstotne točke BDP.

 

 

  

Odločno zavračamo zapis avtorja člankov, da je bilo zaradi transakcije zamenjave izgubljenih 28 mio EUR. To je znesek vnaprej plačanih obresti, ki jih je RS plačala investitorjem, ker je obveznico SLOREP 2040 s kuponom 1,75 % izdala pri donosu 2,053 %, kar implicira ceno obveznice ob ponovni izdaji v višini 94,468 %. Z drugimi besedami to pomeni, da bo RS v obdobju do 2040, ko ta obveznica zapade, plačevala kuponsko obrestno mero 1,75 %, in ne 2,053 %, kar je dejanski donos te obveznice dosežen ob izdaji 20. septembra 2017, ob poravnavi 27. septembra 2017 pa je RS prejela 94,468 % kupnine.

 

Služba za odnose z javnostmi