Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 149. seji vlade

Ljubljana, 21. september 2017 – Vlada je na današnji redni seji z delovnega področja ministrstva za finance sprejela poročilo o izvrševanju javnih pooblastil, danih Slovenski izvozni in razvojni banki za leto 2016. Zaradi tehničnih popravkov je določila novo besedilo predloga zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki se vsebinsko v ničemer ne spreminja ter izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.

Predloga zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin nemoteno v zakonodajni postopek 

Vlada je na današnji redni seji določila besedilo predloga zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim je nadomestila predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je vlada obravnavala in potrdila julija letos. Popravki so izključno tehnične narave in so bili potrebni zaradi nemotenega začetka sprejemanja zakona v državnem zboru, vsebina zakona pa se v ničemer ne spreminja.

Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je vlada obravnavala 20. julija 2017 in ga poslala v obravnavo in sprejetje v državni zbor.

Državni zbor je vlado nato obvestil, da obravnave za predlog zakona ni mogoče začeti, dokler se ne zaključi obravnava vseh zakonov, ki so bili v zakonodajni postopek posredovani pred tem predlogom in urejajo isto družbeno razmerje. Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin namreč ureja terminološko uskladitev izrazov v več zakonih, prav tako pa vsebuje obširne spremembe zakona o evidentiranju nepremičnin. Po pojasnilih državnega zbora se je pred predlogom zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin začel zakonodajni postopek za predlog zakona za urejanje položaja študentov (ki posega v zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) in predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ki posega v zakon o evidentiranju nepremičnin).

Posledično bi se zakonodajni postopek zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin lahko začel šele po zaključku zakonodajnega postopka za oba omenjena zakona. Zato je vlada danes potrdila novo gradivo, ki terminološko uskladitev drugih predpisov ureja na splošen način z uporabo pravne domneve. Črtane pa so vse določbe, ki se nanašajo na urejanje zakona o evidentiranju nepremičnin.

Na ta način je vlada odpravila vse formalne ovire za nemoten začetek zakonodajnega postopka predloga zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Hkrati pa tako spremenjen predlog zakona ne predstavlja več ovire za začetek zakonodajnega postopka za morebitne nove zakonske predloge za urejanje istega družbenega razmerja. Vsebina zakona se v ničemer ne spreminja.

Sporočilo za javnost

 

Vlada sprejela poročilo o SID banki

Vlada je na današnji seji sprejela poročilo o izvrševanju javnih pooblastil, danih SID – Slovenski izvozni in razvojni banki za leto 2016. Skupna vrednost finančnih storitev SID banke v letu 2016 ostaja visoka, 2,1 milijarde evrov, skupine SID banka pa osem milijard evrov. Skupina tako ohranja zelo pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske aktivnosti in internacionalizaciji slovenskih podjetij.

SID banka kot slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka skupaj s povezanimi družbami v skupino SID banka predstavlja celosten sistem finančnih rešitev na področju spodbujanja trajnostnega razvoja Slovenije. Gre predvsem za področje gospodarske razvojne komponente, vključno s področjem spodbujanja konkurenčnosti in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, pa tudi okoljske, energetske in drugih družbenih sestavin trajnostnega razvoja.

Skupna vrednost finančnih storitev SID banke v letu 2016 ostaja visoka, 2,1 milijarde evrov, skupine SID banka pa osem milijard evrov. Skupina tako ohranja zelo pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske aktivnosti in internacionalizaciji slovenskih podjetij. Finančne storitve skupine, brez upoštevanja jamstvenih shem, podpirajo podjetja v 109 državah in so po ustaljeni metodologiji ocenjevanja učinkov razvojnih bank omogočile:

-       7,3 milijarde evrov dodatne prodaje slovenskih podjetij,

-       2,9 milijarde evrov bruto domačega proizvoda,

-       3,5 milijarde evrov izvoza ter

-       prek 17.000 novih delovnih mest.

V letih 2013 do 2016 se je morala SID banka soočiti z zmanjševanjem kreditiranja podjetij s strani bank, kar je bistveno oviralo tudi posredovanje njenih razvojnih sredstev do gospodarstva prek bank. K zmanjšanju povpraševanja bank, da posredujejo razvojne vire SID banke do gospodarstva, prispevajo tudi izjemno nizke obrestne mere njihovih drugih virov, predvsem vlog, pa tudi sredstev, ki jih lahko banke pridobijo pri Evropski centralni banki. Nekatere banke so zato v navedenem obdobju v večjem obsegu vračale že sposojena sredstva pri SID banki. Ker je kreditiranje prek bank prednostni in poglavitni način delovanja SID banke, sta se posledično njena bilančna vsota in celotni kreditni portfelj znižala. Hkrati izboljšanje razmer v bankah pomeni tudi manjšo potrebo po njeni interventni oz. proticiklični vlogi ob izboljševanju makrofinančnih razmer v Sloveniji. Bilančna vsota se je v takih razmerah znižala za petino, na 2,5 milijarde evrov. Delež SID banke v celotnem bančnem sistemu sicer ostaja visok, 6,9 odstotka v letu 2016, potem ko je dosegel najvišjo raven 9,4 odstotka v letu 2013.

Ker je bilo delovanje prek bank prehodno oteženo, je skušala SID banka ta izpad nadomestiti s svojimi programi oz. povečevanjem namenskega neposrednega financiranja podjetij. Večji poudarek na neposrednem financiranju za SID banko pomeni potrebo po prilagajanju kreditnega procesa in sistema obvladovanja tveganj, kar je bilo možno doseči z uvedbo ukrepov finančnega inženiringa.

Finančni rezultat poslovanja SID banke je bil kljub težkim prihodkovnim in tržnim razmeram zelo ugoden, saj je čisti dobiček znašal 21,4 milijona evrov.

 

Vlada zavrnila zahtevo za izdajo koncesije za prirejanje posebnih igre na srečo 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero je gospodarski družbi Kongo hotel & casino zavrnila zahtevo za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.

V postopku odločanja o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu so se poleg ostalih kriterijev, ki jih določa zakon, se je presojal tudi kriterij glede vpliva morebitne dodelitve koncesije na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika. Medtem ko je za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah značilen visok delež tujih gostov, je delež domačih gostov v igralnih salonih opazno višji, kar še posebej velja za strukturo gostov igralnih salonov, ki se nahajajo v notranjosti države. Nizek delež tujih obiskovalcev v ljubljanski regiji (8,7%) pomeni, da večino igralniških prihodkov ustvarijo domači gosti, kar ni v skladu s strategijo razvoja iger na srečo. Ocenjuje se, da bi se z morebitnim nadaljnjim povečanjem ponudbe posebnih iger na srečo v igralnih salonih, v večji meri povečal delež domačih gostov, še posebej ob odsotnosti obigralniških dejavnosti, kar bi povečalo škodljive stranske učinke, ki izvirajo iz naslova problematičnega igranja, npr. povečanje števila zasvojenih igralcev in s tem povezani stroški njihovega zdravljenja in reintegracije v družbo, povečanje stopnje kriminala in podobno. Lokacija igralnega salona je planirana v delu naselja, izven območja turističnih in zgodovinskih zanimivosti, kar kaže na usmerjenost ponudbe iger na srečo na domačega gosta. Nezanemarljivo ni niti dejstvo, da se predvidena lokacija igralnega salona nahaja tudi v bližini delujočega igralnega salona, zaradi česar bi morebitna dodelitev koncesije za igralni salon lahko negativno vplivala na doseganje planiranih oziroma pričakovanih poslovnih rezultatov družbe, ki ima v lasti delujoči igralni salon, s tem pa tudi na pričakovane prilive iz naslova koncesijskih in drugih dajatev od iger na srečo.

Pri obravnavi kriterija glede obsega prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe se presoja zlasti urejenost poslovnih prostorov, kjer se igre na srečo prirejajo, obseg in kvaliteta prenočitvenih zmogljivosti, pričakovani delež tujih obiskovalcev, obseg ponudbe spremljajočih obigralniških zabaviščnih dejavnosti, zagotavljanje ustreznih parkirnih mest oziroma druga turistična infrastruktura in podobno. Na podlagi podatkov, ki jih je predložil vlagatelj in celovite presoje omenjenih dejavnikov, se ugotavlja, da morebitna dodelitev koncesije ne bi v pričakovani meri prispevala k dopolnitvi turistične ponudbe lokalne skupnosti in širše regije, saj vlagatelj poleg ponudbe posebnih iger na srečo in ponudbe, povezane z izvajanjem osnovne gostinske dejavnosti, gostom igralnega salona ne bi ponudil ostale gostinske in druge obigralniške ponudbe, s katero bi privabljal zahtevnejše, zlasti tuje goste, ki bi z večdnevnim bivanjem nudili zaslužek tudi drugim turističnim ponudnikom v tej regiji. Dejstvo je, da imajo že trenutni ponudniki posebnih iger na srečo v igralnih salonih v Ljubljani oziroma v ljubljanski regiji, ki delujejo neposredno v zabaviščnem centru ter v hotelih, in kjer je upravičeno pričakovati večji delež tujih gostov, zelo skromen delež le-teh. Zgolj predvidena osnovna igralniška ponudba vlagatelja brez dodatne obigralniške ponudbe, kot so npr. gostinska, nočitvena in druga turistična ponudba (sprostitveni, lepotilni, zdravstveni – wellnes programi) ne predstavlja dopolnjevanje turistične ponudbe v mestu in v ljubljanski regiji, ki bi zagotavljala pogoje za večje povpraševanje po tovrstnih storitvah.

Pri obravnavi kriterija glede dejavnosti, dosedanjega ravnanja in finančne bonitete pravne osebe je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj poslovno leto 2016 sicer zaključil s čistim dobičkom, ki pa skupaj s preneseno izgubo iz preteklih let sestavlja bilančno izgubo, ki se vleče že nekaj let. Tudi neodvisni revizor je v zvezi s predloženim revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2016 opozoril, da kratkoročne obveznosti na dan 31. 12. 2016 presegajo kratkoročna sredstva, kar nakazuje pomembno negotovost, ki lahko vzbudi dvom v sposobnost družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje.

Presojal se je tudi kriterij izpolnjevanja davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti vlagatelja. Na podlagi podatkov, pridobljenih od nadzornega organa je bilo ugotovljeno, da pravočasno oddaja obračune davkov in obračune koncesijske dajatve od iger na srečo, ter v roku poravnava koncesijsko dajatev od iger na srečo, saj neizpolnjevanje te obveznosti pomeni razlog za odvzem koncesije. Z zamudo, oziroma na podlagi izdanega sklepa o davčni izvršbi pa poravnava davek od posebnih iger na srečo, kot tudi davke in prispevke od plač, kar kaže na veliko nedisciplino vlagatelja na tako občutljivem področju.

Na odločitev v obravnavani zadevi je vplivala tudi presoja kriterija glede upoštevanja strateških razvojnih dokumentov za prirejanje iger na srečo. Vlada Republike Slovenije je v letu 2010 sprejela Strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji kot podlago in izhodišče za vodenje politike in sprejemanja ukrepov na področju prirejanja iger na srečo. Navedena strategija med drugim ureja tudi nadaljnjo politiko glede dodeljevanja koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo. Za ponudbo iger na srečo, ki se prirejajo v igralnicah in igralnih salonih, se na zaokroženih igralniških območjih, na podlagi obstoječega stanja, povpraševanja po ponudbi posebnih iger na srečo, tržnih razmer, ter soglasja lokalne skupnosti, na območju katere naj bi bila igralnica ali igralni salon, in mnenja sosednjih lokalnih skupnosti, določi ustrezno število koncesij. Pri tem se zasleduje cilj, da se ponudba posebnih iger na srečo usmeri v prostorsko zaokrožena igralniška območja, ter turistične kraje, kjer je doseženo določeno število nočitev in ustrezen delež tujih gostov. Čim večja obigralniška ponudba naj bi pritegnila goste z višjo porabo in za dalj časa in je usmerjena predvsem na tuje goste. Strategija razvoja iger na srečo je s tako politiko dodeljevanja koncesij usmerjena v krepitev in razvoj obstoječe ponudbe posebnih iger na srečo in v postopno zmanjševanje števila dodeljenih koncesij. V skladu s temi cilji v zadnjih nekaj letih ni bilo dodeljene nobene nove koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu. Tudi prenehanje poslovanja igralnice v ljubljanski regiji ni prineslo večjega bruto prihodka, niti povečanega števila obiskovalcev igralnih salonov. Ocenjuje se, da bi z vstopom vlagatelja na igralniški trg lahko prišlo do prerazporeditve igralcev med obstoječimi ponudniki iger na srečo.

Vlada je zato ob upoštevanju vpliva na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika, obsega prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe, dejavnosti, dosedanjih ravnanj in njegove finančne bonitete, izpolnjevanja davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti, ter usmeritev iz strateških razvojnih dokumentov za prirejanje iger na srečo odločila, da se vlagatelju ne dodeli koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v Ljubljani.

 

Služba za odnose z javnostmi