Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 148. redni seji vlade

Ljubljana, 14. september 2017 - Vlada se je na današnji seji med drugim seznanila z informacijo o spremembi okoliščin Okvirja za pripravo proračunov sektorja država 2018-2020 in zagotovila nemoteno izplačevanje donacij iz namenitve dela dohodnine.

Vlada seznanjena z informacijo o spremembi okoliščin Okvirja za pripravo proračunov sektorja država 2018-2020

 

Vlada je ugotovila, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, spremenile. Ministrstvo za finance bo ob pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2018 in proračuna za leto 2019 pripravilo tudi predlog spremembe Odloka.

 

Na podlagi spremenjenega 148. člena Ustave RS je Državni zbor RS v letu 2015 sprejel Zakon o fiskalnem pravilu, ki vsebuje temeljna načela upravljanja javnih financ na ravni celotnega sektorja država. ZFisP določa dva ključna cilja: (1) ciljni saldo sektorja država kot celota in posamezne blagajne javnega financiranja ter (2) najvišji možni obseg izdatkov za sektor država in posamezne blagajne javnega financiranja po denarnem toku, to je za državni proračun, proračune občin, pokojninsko in zdravstveno blagajno.

 

Skladno z zakonom je vlada aprila v Državni zbor RS predložila Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020. Okvir določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto ter ciljne salde in najvišji možni obseg izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja.

 

ZFisP v šestem odstavku 6. člena določa, da če vlada do 15. septembra tekočega leta ugotovi, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet okvir, državnemu zboru in Fiskalnemu svetu ob posredovanju predloga državnega proračuna ali njegovih sprememb posreduje (državnemu zboru v sprejem, Fiskalnemu svetu v oceno) tudi predlog spremembe okvira.

 

V povezavi z ugotavljanjem spremenjenih okoliščin in uradno objavo jesenske napovedi je treba izpostaviti roke, določene v okviru Evropskega semestra (Osnutek proračunskega načrta pošiljamo Evropski komisiji) in roke iz veljavnega Zakona o javnih financah ter Zakona o fiskalnem pravilu, saj so le-ti časovno neusklajeni. Navedeno izhaja iz:

- SURS je dne 31.8.2017 objavil tako prvo letno oceno bruto domačga proizvoda za leto 2016 kot tudi redno revizijo podatkov 2012–2015. 

- UMAR skladno s 15. čenom Uredbe o dokumentih razvojnega načtovanja in postopkih za pripravo predloga držvnega proračna in proračnov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, š. 44/07 in 54/10) dvakrat letno pripravi napoved gospodarskih gibanj. Jesensko napoved mora pripraviti najkasneje v 14 dneh po objavi uradnih statističih podatkov o gospodarski rasti v drugem čtrtletju tekočga leta in prve letne ocene o gospodarski rasti v preteklem letu. UMAR z napovedjo jesenskih gospodarskih gibanj seznani vlado. V letu 2017 je pričkovati, da bo UMAR posredoval vladi Jesensko napoved 2017–2020 v petek, 15.9.2017, kar posledičo pomeni, da se bo vlada RS z njo seznanila 21.9.2017, to pa je tudi datum, ko bo vlada predvidoma obravnavala tudi predlog spremembe Okvira in predlog proračnov držve za leti 2018 in 2019.

 

Da so nastale spremenjene okoliščne, je nedvomno mogoč ugotoviti iz prve letne ocene SURS in revizij 2012–2015. Glede na ugotovljene statističe podatke o letu 2016 in preteklih revizij bo spremenjena tako ocena rasti BDP kot tudi napoved za prihodnja leta.

 

SURS konec avgusta objavi prvo letno oceno bruto domačga proizvoda za predhodno leto. SURS ugotavlja, da je bruto domač proizvod 2016 v tekočh cenah znašal 40.418 milijonov EUR, kar je nominalno za 4,1 % oziroma za 1.582 milijonov EUR večkot leto prej. V cenah preteklega leta je bil bruto domači proizvod v letu 2016 viši za 3,1 odstotka. Letna ocena BDP v tekočh cenah je bila za 1,6 odstotka višja od ocene po četrtletnih virih (za 649 milijonov EUR višja), ocena rasti obsega BDP pa je bila po novi oceni višja za 0,6 odstotne točke. Podatki o bruto domačem proizvodu in zaposlenosti so bili v letih 2012–2015 revidirani v okviru redne letne revizije. Ocena stopnje rasti BDP za leti 2012 in 2013 ostaja po reviziji nespremenjena (–2,7 % in –1,1 %), ocena za leto 2014 je od prejšje ocene nižja za 0,1 odstotne toče in sedaj znaša 3,0 %. Ocena za leto 2015 prav tako ostaja nespremenjena in znaša 2,3 %. SURS nadalje ugotavlja, da je saldo menjave s tujino še naprej pozitiven in se povečje, v letu 2016 je znašal 3.701 milijon EUR in je k rasti BDP prispeval 0,5 odstotne točke. Tako obseg izvoza kot uvoza blaga in storitev sta bila v letu 2016 višja kot leto prej, izvoz blaga in storitev je bil višji za 6,4 % (v prejšnjem letu za 5,0 %), medtem ko se je uvoz blaga in storitev povečal za 6,6 % (leto prej za 4,7 %). Na gospodarsko rast je pozitivno vplivala končna potrošnja, ki je bila višja za 3,8 %, pri tem je bila zasebna končna potrošnja višja za 4,2 %. Bruto investicije so po treh letih rasti v letu 2016 upadle, realno so bile nižje za 0,1 %, bruto investicije v osnovna sredstva so bile nižje za 3,6 % (predvsem zaradi upada investicij v sektorju država). Tudi delež sredstev za zaposlene v BDP se je v letu 2016 povečal na 49,3 % (v letu 2015 je znašal 48,7 % BDP) in je hkrati edina kategorija, ki se je v dohodkovni strukturi BDP povečala (za 0,6 odstotne točke). Rast skupne zaposlenosti, ki se je pričela v 2014, se je v 2016 nadaljevala, in sicer se je zaposlenost glede na leto prej povečala za 1,9 %. V letu 2016 je skupna zaposlenost ocenjena na 959.741 oseb, pri čemer se je število zaposlenih zvišalo za 2,4 % (skupaj znaša 773.462), ševilo samozaposlenih pa zmanjšlo za 0,04 % (skupaj znaša 186.279). Navedeno kaže, da se bo zaradi ocene leta 2016 (in manjšh revizij na nazaj) jesenska napoved gospodarskih gibanj bistveno razlikovala od pomladanske napovedi.

 

Vlada zagotovila nemoteno izplačevanje donacij iz namenitve dela dohodnine

 

Vlada je Finančni upravi RS izdala soglasje za prevzemanje in plačevanje obveznosti v letu 2017 preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države, na namenski postavki za izplačila sredstev upravičencem iz naslova namenitve dela dohodnine za donacije, do višine dejansko vplačanih namenskih sredstev. Vlada bo tako zagotovila nemoteno izplačevanje donacij upravičencem do dela dohodnine.

 

Prihodki iz naslova namenitve dela dohodnine za donacije se namreč štejejo za namenske prihodke proračuna. Finančna uprava RS v breme teh namenskih sredstev upravičencem do donacij izplačuje sredstva iz naslova namenitve dela dohodnine za donacije, za katere je bilo v sprejetem proračunu 2017 načrtovanih 3.814.668 evrov sredstev. Finančna uprava RS je v letošnjem letu že izplačala skupaj 127.991,56 evra sredstev, izplačilo, ki bo izvedeno 20. septembra, pa znaša 4.221.570,09 evra. Glede na to, da bi izplačilo donacij v letu 2017 s tem nakazilom za 534.893,65 evra preseglo sprejeti proračun za leto 2017, je vlada izdala soglasje za prevzemanje in plačevanje obveznosti Finančne uprave RS preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države na omenjeni postavki.

 

Vlada ne nasprotuje estonski izjemi od skupnega sistema davka na dodano vrednost

 

Vlada je sprejela stališče, da Slovenija ne nasprotuje dovoljenju Estoniji, da uporabi ukrep, ki odstopa od direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

 

Na podlagi tega lahko Estonija ohrani omejitev pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost na izdatke, povezane z določenimi osebnimi avtomobili, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene.

 

Estonija je zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja ukrep, da pravico do odbitka DDV, ki se plača na nakup, lizing, nakup znotraj Skupnosti in uvoz določenih osebnih avtomobilov, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene in na z njimi povezane izdatke, omeji na 50 %, in da davčnega zavezanca oprošča obračunavanja DDV na neposlovno rabo vozil,za katere se uporablja omejitev. Estonija je zaprosila za podaljšanje dovoljenja, da omeji začetni odbitek na določen odstotek in tako razbremeni podjetja vodenja računovodskih evidenc za obračun

davka na zasebno rabo. Estoniji je tako odstopanje trenutno omogočeno z izvedbenim sklepom Sveta EU, ki preneha veljati 31. decembra 2017. S novo predlaganim izvedbenim sklepom Sveta pa se bo Estoniji dovoljevala nadaljnja uporaba ukrepa odstopanja do 31. decembra 2020.

 

Vlada sprejela dopolnjen odgovor na poslansko vprašanje Vatovca glede zaposlitev v Luki Koper

 

Vlada je sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko pobudo poslanca dr. Mateja T. Vatovca v zvezi z zaposlitvijo prekarnih delavcev v Luki Koper in drugih državnih podjetjih v matičnem podjetju.

 

Vlada je Vatovcu odgovorila 24. 8. 2017 in v odgovoru pod pobudo poslanca, da naj vlada pisno poroča Državnemu zboru o tem, koliko delavcev, ki v podjetjih s prevladujočim vplivom države ali povezanih oseb opravljajo njihovo osnovno dejavnost, v teh podjetjih ni zaposlenih, ampak opravljajo delo preko franšiz, izvajalcev storitev, kot so IPS-i v Luki Koper, ali agencij za posredovanje dela odgovorila, da je ministrstvo od SDH že zahtevalo pisno poročilo in ga bo pridobilo najkasneje do 31. 8. 2017.

 

Vlada tako Vatovcu v dopolnitvi odgovora na njegovo pobudo posreduje pisno poročilo Slovenskega državnega holdinga.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje glede delavcev migrantov

 

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša glede oškodovanja slovenskih delavcev migrantov.

 

Poslanec v vprašanju navaja, da je Sindikat delavcev migrantov ministrico za finance večkrat opozoril na posledice nezakonitega obdavčevanja delavcev migrantov. Predlagal je tudi zadržanje izterjav vsaj do odločitve Vrhovnega sodišča RS (VRS) na to temo. Kljub opozorilom je bila leta 2015 na Finančni upravi RS (Furs) izdana okrožnica, da se v samoprijavi delavcem migrantom olajšave ne upoštevajo. Sedaj je vrhovno sodišče pritrdilo stališčem delavcev migrantov, tako da bo morala država pobrana sredstva vrniti. Poslanec grobo ocenjuje, da bi vsota povračil znašala milijon evrov, pri čemer meni, da bi bilo edino pravilno, da se denar vrne vsem, ki so ga neupravičeno plačali. V zvezi s tem poslanec sprašuje, kako bo država sanirala škodljive posledice nezakonitih odmer glede na sodbo vrhovnega sodišča, kdo bo oškodovanim vrnil dostojanstvo in ali bo ministrica prevzela odgovornost ter odstopila.

 

Vlada v odgovoru med drugim pojasnjuje, da je VRS v svoji odločitvi glede upoštevanja dejstev pri samoprijavi (uveljavljanje olajšav in stroškov) v zvezi s čezmejnimi delavci migranti julija letos zavzelo stališče, ki je drugačno, kot je bila dosedanja upravnosodna praksa.

 

Do nedavne odločitve VRS je interpretacija pomena in teka rokov, določenih z ZDavP-2, temeljila na večletni upravnosodni praksi[1], na podlagi katere je olajšava pravica zavezanca do ugodnosti pri odmeri dohodnine, ki pa jo mora zavezanec posebej uveljavljati, in sicer na način (tj. na podlagi napovedi) in v rokih, kot so določeni z ZDavP-2. Če pa je bila napoved vložena na podlagi samoprijave po poteku roka, določenega z zakonom, davčnemu zavezancu, ki je zamudil v zakonu predpisan prekluziven rok za vložitev napovedi, ni mogoče priznati olajšave, saj se ta lahko prizna le tistemu davčnemu zavezancu, ki je dohodke napovedal pravočasno.

 

Praksa (prvostopenjskega in drugostopenjskega) davčnega organa je tako temeljila na razlagi, da ZDavP-2 jasno določa rok, do katerega mora davčni zavezanec, ki informativnega izračuna dohodnine ni prejel, vložiti napoved za odmero dohodnine, in na kakšen način in v kakšnih rokih davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave oziroma znižanje davčne osnove. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine, če posameznik ni prejel informativnega izračuna, je bil interpretiran dvojno: kot postopkovni rok (določitev trenutka, do katerega oz. znotraj katerega je treba opraviti določeno dejanje v postopku, da bo to pravno učinkovalo), hkrati pa tudi kot materialni rok (skrajni rok za uveljavljanje pravic do ugodnosti pri odmeri dohodnine). Materialni roki so po svoji naravi prekluzivni, kar pomeni, da z iztekom materialnega roka posameznik izgubi pravico do uveljavljanja ugodnosti. Izguba pravice je dokončna, saj pravica ugasne. Določitev dodatne postopkovne možnosti za oddajo napovedi v okviru samoprijave je bila razumljena na način, da ima posledice zgolj na postopkovnem področju, ne pa tudi na materialnem področju.

 

VRS je zavzelo stališče, da jezikovna razlaga 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samorprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Po interpretaciji VRS ZDavP-2 opredeljuje končni rok, do katerega je napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih davčni zavezanec v njej lahko navaja. VRS je reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo upravnemu sodišču v ponovno sojenje.

 

V zvezi z vprašanjem poslanca, kako bo država sanirala napačno odmero davka v obravnavanih primerih, vlada pojasnjuje, da je stališče, ki ga je zavzelo VRS, mogoče upoštevati zgolj v postopkih, ki še niso pravnomočno končani. Spremembe stališča v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi namreč ni mogoče uspešno uveljavljati, saj (postopkovni) institut pravnomočnosti, ki je določen v ustavi, zaradi pravne varnosti na račun (objektivne) pravičnosti sanira pravno zmotne interpretacije pri odločanju. Prav tako ni mogoče učinkov pravnomočne odločbe spreminjati izven okvirov (izrednih) pravnih sredstev, na primer s spremembo zakona, saj bi to izničilo bistvo instituta pravnomočnosti.

 

Po podatkih[2] Fursa je bilo za leto 2015 izvedenih 15.011 odmer dohodnine čezmejnim delavcem migrantom. Od tega jih je 12.928 pravočasno vložilo napoved oz. ugovor zoper sestavljen informativni izračun dohodnine, 1801 davčni zavezanec je napoved vložil po roku, predpisanem z ZDavP-2, 282 davčnih zavezancev pa je napoved vložilo na podlagi samoprijave. Vseh davčnih zavezancev, ki so za odmero dohodnine za leto 2015 vložili napoved na podlagi samoprijave, je 340, od tega odmerni postopki še niso zaključeni v 58 primerih. 

 

Iz podatkov Fursa gre torej zaključiti, da je večina davčnih zavezancev – čezmejnih delavcev migrantov napoved vložila pravočasno, tj. v rokih, določenih z ZDavP-2.

 

V zvezi z obravnavanimi obveznostmi je FURS prejel 80 vlog za obročno plačilo davka, med katerimi jih je bila velika večina odobrenih.

 

Postopki davčne izvršbe za neplačane obveznosti iz naslova doplačila dohodnine so bili uvedeni zoper 21 zavezancev. Tem je bilo izdanih 24 sklepov o davčni izvršbi na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter dva sklepa o davčni izvršbi na premičnine. Od tega je 11 postopkov izvršbe že zaključenih. Druga sredstva izvršbe (na izvršba primer na nepremičnine) v teh postopkih niso bila uporabljena.

 

Na koncu še dodajamo, da je minister za finance v letu 2016 z namenom lažjega poplačila davka tudi zaradi visokih dohodninskih odmer čezmejnim delavcem migrantom sprejel novelo pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku. Novela je določila ugodnejše načine za poplačilo davčnega dolga za fizične osebe, katerim bi plačilo davka lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po novi ureditvi lahko izpolnjujejo merila za obročno plačilo tudi davčni zavezanci, ki imajo visoke dohodke, če je njihova davčna obveznost višja od rednih mesečnih dohodkov na družinskega člana.

 

Prav tako so s 1. januarjem 2017 stopile v veljavo nekatere druge rešitve, določene z zadnjo novelo zakona o dohodnini, povezane z višino in načinom pripoznavanja stroškov (stroška prehrane med delom in stroška prevoza na delo in z dela), ki bodo čezmejnim delavcem migrantom dodatno olajšale položaj. Namen te rešitve je bil nasloviti problem posledic prekluzivnosti uveljavljanja dejanskih stroškov.

 

Dodajamo tudi, da Furs ažurno in prioritetno odgovarja na vprašanja, povezana z davčno obravnavo čezmejnih delavcev migrantov. S tem namenom je bila na Fursu imenovana kontaktna oseba. Prav tako vse od ustanovitve poteka s predstavniki Sindikata delavcev migrantov komunikacija v smislu obveščanja, odgovarjanja na konkretna in splošna vprašanja. Na spletni strani Furs so pripravljena celovita tematska pojasnila v zvezi z obveznostjo napovedovanja dohodkov iz tujine, zloženka o obdavčitvi posameznikov, brošura o mednarodni obdavčitvi posameznikov. Hkrati se zavezance tudi preko različnih komunikacijskih kanalov seznanja o obveznosti napovedovanja dohodkov iz tujine.

 

Na podlagi zgoraj navedenega po mnenju ministrice za finance spremenjena interpretacija namena in posledic samoprijave, ki jo je podalo VRS, upoštevaje tudi vse ukrepe, ki so bili bodisi na ravni prepisa bodisi na izvedbeni ravni realizirani z zasledovanjem namena olajšanja nezavidljive situacije, v kateri so se zaradi visokih doplačil dohodnine znašli davčni zavezanci – čezmejni delavci migranti, ne predstavlja razloga za njen odstop.

 

Služba za odnose z javnostmi


 

[1] Npr. v zadevah št. I U 1878/2012, z dne 5. 2. 2013, št. II U 59/2014, z dne 20. 8. 2014, št. II U 119/2014, z dne 15. 10. 2014.

 

[2] Podatki so pripravljeni po stanju na dan 24. 7. 2017.