Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica Vraničar Ermanova na neformalno zasedanje finančnih ministrov v Talin

Ljubljana, 14. september 2017 – Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo v petek in soboto v estonski prestolnici Talin udeležila neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU in evroskupine. Med drugim bodo razpravljali o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU), učinkih tehnoloških inovacij na kapitalske trge in izzivih podjetniške obdavčitve v digitalnem gospodarstvu. Ministrica se bo ob robu zasedanja predvidoma sestala tudi z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem.

Estonsko predsedstvo je kot glavne teme za razpravo finančnih ministrov EU predvidelo:

 

1. Poglobitev EMU – Evropska komisija je spomladi objavila dokument o poglabljanju EMU, v katerem je predlagala ukrepe na treh ključnih področjih: dokončanje prave finančne unije, doseganje bolj povezane ekonomske in fiskalne unije ter zakoreninjenje demokratične odgovornosti in okrepitev institucij območja evra. Tokrat bo razprava osredotočena na vidik maksimiranja učinkovitosti financ EU in upravljavsko strukturo EMU. Slovenija pozdravlja razpravo o poglobitvi EMU, ki jo je smiselno povezovati s širšo razpravo o prihodnosti EU, sicer pa zagovarjamo stališče, da bi se morali najprej posvetiti izvedbi že dogovorjenih ukrepov in pravil ter nekatera od njih tudi poenostaviti, npr. v okviru procesa t. i. evropskega semestra.

 

2. Unija kapitalskih trgov: tehnološka inovacija in finančna regulacija – Ministri bodo razpravljali tudi o učinkih vse obsežnejših tehnoloških inovacij na delovanje, razvoj ter stabilnost bančnih in kapitalskih trgov. Osredotočili se bodo na vpliv tehnološkega razvoja na regulacijo finančnih storitev. Slovenija meni, da je potrebno to področje spremljati, do morebitne regulacije pa bo stališče zavzela po predstavitvi skupnih rezultatov javnih posvetovanj, ki jih je Evropska komisija izvedla spomladi.

 

3. Izzivi podjetniške obdavčitve v digitalnem gospodarstvu – Ministri bodo nadaljevali razpravo o izzivih digitalne ekonomije z davčnega vidika. Predsedstvo bo predstavilo predlog usmeritev pri iskanju rešitev, npr. z upoštevanjem specifik poslovnih modelov digitalne ekonomije in spreminjanjem koncepta poslovnih enot, ki bi ustrezali takšni ekonomiji. Slovenija se strinja, da je treba na ravni EU opraviti temeljito razpravo in konkretizirati ukrepe na področju digitalne ekonomije, ki bodo ohranjali konkurenčnost EU, in podpira predlagano smer iskanja rešitev.

 

4. Stroškovna učinkovitost in vzdržljivost carinskih IT sistemov – Estonsko predstedstvo je na delovni ravni že odprlo razpravo glede dolgoročnega vidika razvoja prihodnjih carinskih IT sistemov, zdaj pa jo uvrščajo tudi na ministrsko raven. Namen razprave je na podlagi identificiranih problemov za čas po uveljavitvi carinskega zakonika EU spodbuditi ustrezne iniciative za povečanje učinkovitosti ter vzdržljivosti prihodnjih carinskih IT sistemov. Po mnenju Slovenije bi bilo primerno in zaželeno, da bi bili prihodnji sistemi in informacijske rešitve zaradi racionalnosti in nižjih stroškov razviti centralno.

 

V petek se bodo sestali tudi finančni ministri območja evra. Izmenjali bodo mnenja o konceptu ekonomske odpornosti v EMU ter razpravljali o tem, katerim politikam v evrskem območju se je treba posvetiti, če želimo to odpornost okrepiti. Koncept ekonomske odpornosti, t. j. sposobnosti države, da prepreči in odpravlja gospodarske šoke, je na mednarodni ravni v zadnjem času deležen velike pozornosti, še posebej pa je pomemben za območje skupne evropske valute – evra. Ta razprava bo pomembna tudi za nadaljnje tematske razprave o rasti in delovnih mestih. Evroskupina se bo seznanila tudi z napredkom pri izvajanju programa pomoči Grčiji.

 

Ob robu zasedanja je načrtovano tudi srečanje ministrice z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem, s katerim bosta predvidoma govorila predvsem o pravilih iz pakta za stabilnost in rast, tudi v povezavi z aktualno razpravo o prihodnosti EMU. Ministra naj bi izmenjala tudi zadnja stališča o stanju pogajanj v okviru postopka okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije. Slovenija podpira razloge in cilje za njegovo uvedbo ter se zavzema za široko davčno osnovo in nizko davčno stopnjo.  

 

Služba za odnose z javnostmi