Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 145. seji vlade

Ljubljana, 27. julij 2017 – Vlada je na današnji redni seji s področja ministrstva za finance med drugim določila videz spominskega kovanca ob Svetovnem dnevu čebel in zbirateljskega kovanca ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne. Dala je tudi soglasje k dopolnitvi letnega načrta upravljanja s kapitalsko naložbo v Dars-u, odločala o tožbi zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, sprejela odgovor na sklep KNJF glede dokapitalizacije bank v letu 2013, se seznanila s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ, s poročilom o upravljanju javnega dolga za leto 2016 ter s polletnim poročilom o učinkih ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Imenovala je generalno direktorico direktorata za proračun, odgovorila na tri poslanska vprašanja ter se kot skupščina KAD se je seznanila tudi z letnim poročilom za leto 2016.

Vlada določila videz spominskega kovanca ob Svetovnem dnevu čebel

Vlada je na današnji redni seji določila videz spominskega kovanca ob Svetovnem dnevu čebel.

Glavni motiv na kovancu je satovje v obliki globusa, ki prikazuje vzhodno poloblo. Prazne celice satovja predstavljajo morje, zapolnjene celice pa kopno. Neposredno okoli satovja je v zgornjem levem kvadrantu napis »SVETOVNI DAN ČEBEL«, v spodnjem desnem kvadrantu pa »SLOVENIJA 2018«. Na kolobarju kovanca je razvrščenih 12 zvezd evropske zastave, na obodu kovanca pa sta napis »SLOVENIJA« in vtisnjena pika.

Obseg izdaje spominskega kovanca ob Svetovnem dnevu čebel je predvidoma en milijon kovancev.

Ministrstvo za finance bo začelo postopek pridobitve soglasja Sveta EU v zvezi z motivom na spominskem kovancu ob Svetovnem dnevu čebel.

 

Vlada izdala uredbo o zbirateljskih kovancih ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala Uredbo o obsegu izdaje, sestavinah, apoenih in glavnih znamenjih zbirateljskih kovancev ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne.

Banka Slovenije je na podlagi Uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci, in v skladu z nalogami, določenimi v pogodbi o opravljanju strokovnih in tehničnih nalog v zvezi z izdajo tečajnih in priložnostnih kovancev, sklenjeno z Ministrstvom za finance, 31. marca 2017 objavila javni, anonimni natečaj za oblikovanje idejnih osnutkov zbirateljskih kovancev, ki bodo izdani ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne. Razpis je bil objavljen v razglasnem delu Uradnega lista RS, št. 15/17 in na spletni strani Banke Slovenije. Neobvezno pisno povabilo je bilo poslano udeležencem preteklih natečajev. Povabilo je bilo poslano tudi društvom ter srednjim in visokim šolam s področja oblikovanja. Do zaključka natečaja, 16. maja 2017 je prispelo 16 idejnih osnutkov za zbirateljske kovance, izdane ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne.

Strokovni pregled in oceno skladnosti idejnih osnutkov z natečajnimi pogoji je opravila Strokovna žirija za pregled in oceno idejnih osnutkov priložnostnih kovancev. Strokovna žirija je pripravila pisno oceno prispelih idejnih osnutkov in predlagala Komisiji za izdajo priložnostnih kovancev najustreznejše predloge idejnih osnutkov.

Komisija za izdajo priložnostnih kovancev, ki jo imenuje guverner Banke Slovenije, v soglasju z ministrom za finance, je na 109. seji, ki se je končala 2. junija 2017, na podlagi pisne ocene strokovne žirije in pregleda prispelih idejnih osnutkov sprejela odločitev, da Vladi Republike Slovenije predlaga, da se za izvedbeni projekt izbere idejni osnutek Roberta Žvoklja.

Predlog Uredbe o obsegu izdaje, sestavinah, apoenih in glavnih znamenjih poleg videza kovanca določa nekatere sestavine zbirateljskih kovancev, in sicer nominalno vrednost kovancev, količino izdaje, kovino, iz katere bodo izdelani, ter velikost in težo kovancev.

V skladu s tem uredba predvideva izdajo 750 zlatnikov z nominalno vrednostjo 100 evrov, 1.500 srebrnikov z nominalno vrednostjo 30 evrov in 70.250 dvokovinskih kovancev z nominalno vrednostjo 3 evre. Zlatniki tehtajo 7 gramov in imajo premer 24 milimetrov, srebrniki in zbirateljski dvokovinski kovanci pa tehtajo 15 gramov ter imajo premer 32 milimetrov.

 

Vlada dala soglasje k dopolnitvi letnega načrta upravljanja s kapitalsko naložbo v Dars-u

Vlada je na današnji redni seji dala soglasje k Dopolnitev letnega načrta upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi DARS h kateri je dal soglasje Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga na 26. korespondenčni seji 20. 7. 2017.

Državni zbor Republike Slovenije je 13. 7. 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki pomembno učinkuje tudi na posamezne določbe Zakona o Slovenskem državnem holdingu. S sprejemom strategije se je tako prenehala uporabljati prehodna določba 84. člena ZSDH-1, ki je določala, da uprava Slovenskega državnega holdinga do uveljavitve strategije za razpolaganje s kapitalskimi naložbami države nad skupno knjigovodsko vrednostjo 20 milijonov evrov ali kapitalskim deležem nad 25 % potrebuje soglasje državnega zbora na predlog vlade. V letni načrt upravljanja, ki ga v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZSDH-1 sprejme uprava SDH na podlagi sprejete strategije, morajo biti skladno s četrtim odstavkom 15. člena ZSDH-1 vključeni tudi podrobnejši cilji razpolaganja v posameznem poslovnem letu. V prvem odstavku 30. člena ZSDH-1 je med drugim določeno, da se v letnem načrtu opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju (ali razpolaganju) posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Drugi odstavek istega člena določa, da letni načrt pripravi uprava in k njemu poda soglasje nadzorni sveta SDH najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto. Iz namena in zasnove ZSDH-1 sicer izhaja, da se letni načrt upravljanja naložb iz 30. člena ZSDH‑1 nanaša na vse relevantne naložbe, vendar samo besedilo členov ZSDH-1 eksplicitno ne prepoveduje možnosti priprave letnega načrta le za posamično naložbo. ZSDH-1 tudi ne vsebuje posebnih določb glede sprememb oz. dopolnitev (posameznega) letnega načrta, vendar izhajajoč iz narave letnega načrta lahko ugotovimo, da se le-ta pripravi za posamezno leto in da se tako v primeru sprejema, kot tudi v primeru dopolnitve lahko uporabijo splošne določbe ZSDH-1 glede sprejema letnega načrta.

 

Vlada o tožbi zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca

Vlada je na današnji seji sprejela sklep, v skladu s katerim zahteva, da Državno pravobranilstvo RS zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa pri Upravnem sodišču RS vloži tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-105/2017 z dne 28. junij 2017.

Informacijski pooblaščenec je izdal odločbo, s katero je odpravil zavrnilno odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) v zadevi ponovne uporabe informacije javnega značaja iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), ter odredil Ajpesu, da prosilcu v zadevi omogoči ponovno uporabo podatkov iz PRS, dnevno, v strojno berljivi obliki, v takšnem obsegu, ki bo vseboval tudi podatke o naslovih ustanoviteljev, družbenikov, zastopnikov in članov organov nadzora subjektov vpisa v PRS. Prosilec naj bi tako pridobljene podatke ponovno uporabil tako, da bi na svojem portalu omogočil iskanje, kje vse je določena fizična oseba ustanovitelj, zastopnik, idr., v kolikor bo (v skladu z zahtevo informacijskega pooblaščenca iz določbe) iskanje omogočil z istimi omejitvami, kot jih v skladu z zakonom uporablja Ajpes na PRS (torej s kombinacijo imena in še enega podatka, ne pa zgolj imena), in v kolikor bo kot vir podatkov navedel Ajpes.

Ajpes se z odločbo ne strinja in meni, da bi s posredovanjem podatkov v takšni obliki prekršil svoje obveznosti po zakonu o sodnem registru (7. člen) oz. zakonu o poslovnem registru (22. člen). Ajpes meni, da so nameni, zavoljo katerih je zakonodajalec z nedavno novelo zakona o sodnem registru javnosti omogočil iskanje tega, v katerih poslovnih subjektih je udeležena določena fizična oseba, že doseženi s tem, da takšen iskalnik ponuja Ajpes na svoji spletni strani. Ne strinja se torej, da bi bilo zakonito, da bi Ajpes podatke, potrebne za izdelavo istovrstnega iskalnika na strani prosilca, posredoval prosilcu po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, saj obstaja tveganje, da bi prosilec te podatke uporabil tako, da bo omogočil ugotavljanje udeležbe določene fizične osebe tudi na širši način, kot je dovoljeno v skladu z navedeno zakonodajo, npr. tako, da bo omogočil iskanje zgolj po imenu in priimku.

Po oceni ministrstva za finance je odločitev Informacijskega pooblaščenca nepravilna, saj ob izdaji odločbe ni pravilno upošteval določbe 4. točke 6. odstavka 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Vlada zato od državnega pravobranilstva zahteva vložitev tožbe zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca zaradi kršitve javnega interesa.

 

Vlada sprejela odgovor na sklep KNJF glede dokapitalizacije bank v letu 2013

Vlada Republike Slovenije se je na današnji redni seji seznanila s Sklepom Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ sprejet po obravnavi točke »Ustreznost višine dokapitalizacije bank v letu 2013« in sprejela odgovor glede tega sklepa.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z zahtevo Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ (KNJF), ki  je na 28. nujni seji 7. 6. 2017 ob obravnavni točke dnevnega reda »Ustreznost višine dokapitalizacije bank v letu 2013« sprejela sklep, v okviru katerega zahteva od vlade da ji v roku 15 dni predloži naslednja gradiva:

-         vso korespondenco med Evropsko komisijo, Ministrstvom za finance in vlado v mandatu vlade Alenke Bratušek, povezano s sprejemom novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), katalogi zavez v odločbah Evropske komisije o odobritvi državne pomoči NLB, NKBM in Abanki ter sklepe vlade, ki se nanašajo na to problematiko;

-         Program prestrukturiranja s 7. 1. 2013 z vsem dopolnitvami, s katerim se je vlada mag. Alenke Bratušek zavezala, da ga bo v celoti implementirala (sklep vlade 12. 12. 2013);

-         cenitve (AQR) - oceno kakovosti aktive, ki pomenijo vhodne podatke za oceno kapitalskih potreb, ter vse informacije in metodologije za oceno kapitalskih potreb.

Na podlagi zahteve KNJF je vlada pripravila gradiva k posameznim točkam.

Za določen del dokumentacije, ki ni bila izvorno pripravljena s strani vlade, je Ministrstvo za finance zaprosilo banke 21. 6. 2017 (Abanka, NLB) oziroma 23. 6. 2017 (NKBM) za soglasje k razkritju. Podatki, ki jih ta dokumentacija vsebuje, namreč predstavljajo poslovno skrivnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah oziroma zaupne podatke na podlagi Zakona o bančništvu, Ministrstvo za finance oziroma vlada pa jih je pridobila na podlagi in zgolj za namen uporabe Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Ministrstvo za finance je odzive bank prejelo 26. 6. 2017 (Abanka), 28. 6. 2017 (NLB) in 12. 7. 2017 (NBKM). Glede NKMB je potrebno pojasniti, da je slednja poslala svoj odziv sicer 6. 7. 2017, toda slednji ni vseboval ustrezno označene dokumentacije, na kar je Ministrstvo za finance naknadno opozorilo, ter posledično 12. 7. 2017 prejelo nov odziv banke. 

V zvezi s prejetimi odzivi bank velja izpostaviti njihovo opozorilo, da se predmetna dokumentacija varuje kot poslovna skrivnost in, da se uporabi izključno za potrebe obravnave na KNJF.

Ministrstvo za finance se je obrnilo tudi na Banko Slovenije in posreduje njen odgovor.

 

Vlada seznanjena s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ

Vlada se je na današnji redni seji seznanila s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji za leto 2016.

Ministrstvo za finance je v skladu s 101. členom Zakona o javnih financah odgovorno za razvoj, usklajevanje in preverjanje delovanja notranjega nadzora javnih financ ter v skladu s 4. in 5. točko  predhodno navedenega zakona poročati Vladi Republike Slovenije in Računskemu sodišču Republike Slovenije.

V rednem letnem poročilu Urad za nadzor proračuna poroča o ugotovitvah preverjanja izvajanja Usmeritev za državno notranje revidiranje, spremljanju in proučevanju ugotovitev in priporočil notranje revizijskih služb, o delovanju notranjih kontrol ter o razvoju notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Poda tudi analizo sistemskih neučinkovitosti na področju notranjega nadzora javnih financ ter predloge ukrepov za njihovo izboljšanje.

Urad RS za nadzor proračuna (UNP) kot ključne aktivnosti v letu 2016, ki predstavljajo podlago nadaljnjemu razvoju in izboljšavam na področju sistema notranjega nadzora javnih financ (NNJF), poudarja:

-         nadaljevanje aktivnosti pri projektu e–Notranja revizija, katerega strateški cilj je v decentraliziranem sistemu vzpostaviti enotno programsko podporo notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov (PU) in zagotoviti enotno delujoč sistem NNJF; soglasje k navedenemu projektu je v novembru 2016 podal tudi Strateški svet Sveta za razvoj informatike v javni upravi,

-         nadaljevanje prenove vsebin programa izobraževanja za pridobitev naziva državni notranji revizor (DNR) in preizkušeni državni notranji revizor (PDNR),

-         sodelovanje z Ministrstvom za finance (MF) in z zainteresirano strokovno javnostjo pri pripravi predloga novega Zakona o javnih financah (ZJF) za področje NNJF,

-         ugotovljeno nadaljevanje trenda povečevanja pokritosti zagotavljanja notranjega revidiranja pri PU.

 

Vlada seznanjena s poročilom o upravljanju javnega dolga za leto 2016

Vlada je na današnji redni seji sprejela Poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za leto 2016.

V skladu s 84. členom Zakona o javnih se država zadolžuje v posameznem proračunskem letu na podlagi Programa financiranja državnega proračuna Republike Slovenije za tekoče leto, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Skladno s 1. odstavkom 81. člena ZJF se država za izvrševanje državnega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži doma in v tujini do višine primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in odplačil glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu, in do višine, potrebne za odplačila glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih.

Poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za leto 2016 vsebuje podatke o izvedbi Programa financiranja državnega proračuna za leto 2016 na podlagi 81. člena ZJF, podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena ZJF ter podatke o izdanih poroštvih in jamstvih RS na podlagi 86. člena ZJF.

Skladno programu financiranja za leto 2016 se je država v okviru dovoljenih obsegov zadolževanja zadolžila z izdajo dolgoročnih obveznic v EUR, z izdajo tri-, šest-, dvanajst- in osemnajstmesečnih zakladnih menic ter posojil v skupni višini 2.932.360.339,23 EUR. Dolg državnega proračuna je na dan 31. 12. 2016 znašal 27.129 milijonov EUR, kar znaša 68,2 % BDP in se je od 1. 1. 2016 do konca leta znižal za 150 milijonov EUR. Raven dolga državnega proračuna se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 znižala zaradi izvršenega nižjega obsega predfinanciranja v letu 2016 za odplačilo glavnic 2017 in 2018 zaradi sledenja Pravilu o dolgu, ki izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti.

Ministrstvo za finance je v letu 2016 izvedlo tri transakcije zamenjave dela dolarskih obveznic s cenejšimi evrskimi v skupni višini 2.618.012.000,00 USD, kar predstavlja skoraj tretjino (28,3 %) dolarskega portfelja dolga državnega proračuna.

Dolg pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena ZJF je na dan 31. 12. 2016 znašal 6.662 mio EUR, kar predstavlja 16,75 % BDP. Stanje dolga teh pravnih oseb se je v primerjavi s preteklim letom znižalo za 237,9 milijonov EUR. Glavni razlog je višje razdolževanje v primerjavi z novim zadolževanjem pravnih oseb iz 87. člena ZJF. Brez zadolževanja Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d. (DUTB) je že v letu 2013 in v letu 2014 možno govoriti o padcu stanja dolga preostalih pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah, kar je v bistvenem delu posledica slabših razmer na finančnem trgu oz. manjše sposobnosti kreditiranja domačih bank predvsem večjih investicij pravnih oseb iz 87. člena ZJF. Večji del dolga predstavlja dolgoročni dolg, in sicer 99,68 %. Notranji dolg v letu 2016, tako kot v preteklih letih, presega tuji dolg in v celotnem dolgu pravnih oseb iz 87. člena ZJF predstavlja 59,81 %. Poroštva pravnih oseb iz 87. člena ZJF drugim pravnim osebam predstavljajo potencialni dolg pravnih oseb iz 87. člena ZJF. V letu 2016 se je odstotek potencialnega dolga v primerjavi z letom 2015, ko je znašal 3,47% celotnega dolga, povečal na 3,81% celotnega dolga.

V letu 2016 je bilo izdanih državnih poroštev za 798 milijonov EUR, od tega 650 milijonov EUR za refinanciranje že obstoječih poroštev. Unovčilo se je za 0,11 milijonov EUR državnih poroštev. Največji delež izdanih poroštev se nanaša na poroštva, izdana za refinanciranje obveznosti DARS d. d. (130 milijonov EUR) in refinanciranje obveznosti DUTB (520 milijonov EUR). Največ unovčitev v letu 2016 se nanaša na izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije po ZJShemRS, eno poroštvo je bilo unovčeno na podlagi ZPRPGDT in tri po ZJShemFO. V letu 2016 je država 376 milijonov EUR prejela nazaj v proračun, in sicer iz naslova terjatev iz unovčenih poroštev, največ iz naslova terjatev iz unovčenega poroštva za Factor banko – v likvidaciji in Probanko – v likvidaciji.

V letu 2016 se je stanje državnih poroštev znižalo za 246 milijonov EUR, in sicer iz 7.059 milijonov EUR (31. 12. 2015), na 6.813 milijonov EUR (31. 12. 2016). Stanje državnih poroštev tako konec leta 2016, v deležu BDP predstavlja 17,1 %, od tega predstavlja 10,7 % BDP stanje nekriznih poroštev in 6,4 % BDP stanje poroštev izdanih za omejevanje učinkov finančne krize.

 

Vlada seznanjena s Polletnim poročilom o učinkih ukrepov za krepitev stabilnosti bank

Vlada se je na današnji redni seji seznanila s Polletnim poročilom Ministrstva za finance o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 2017. 

V skladu s šestim odstavkom 20. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C in 104/15; v nadaljnjem besedilu: ZUKSB) in 50. členom Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 103/13 in 22/16; v nadaljnjem besedilu: uredba) Ministrstvo za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) spremlja učinke izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank ter pripravi polletno poročilo Vladi Republike Slovenije. Ministrstvo si je skladno z ZUKSB zaradi priprave poročila izmenjalo podatke in informacije z Banko Slovenije ter Slovenskim državnim holdingom.

Vse tri banke, ki so bile deležne ukrepov po ZUKSB (NLB, NKBM, Abanka), trenutno dosegajo kapitalske zahteve, ki jih je v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja določil pristojni nadzornik.

Po prejeti državni pomoči je kapitalski količnik (CET1) za NLB in NKBM po stanju na 31. 12. 2013 znašal:

-         NLB 16,6 %, Skupina NLB 14,9 %,

-         NKBM 20,45 %, Skupina NKBM 18,06 %.

Količnik kapitalske ustreznosti (CET1) za Abanko je po zaključeni dokapitalizaciji po stanju na 31. 12. 2014 znašal 18,74 %, za Skupino Abanka pa 18,78 %.

Po stanju na 31. 12. 2016 je bila kapitalska ustreznost (CET1) bank prejemnic državne pomoči sledeča:

-         NLB 23,4 %, Skupina NLB 17,0 %,

-         NKBM 24,98 %, Skupina NKBM 25,01 %,

-         Abanka 26,3 %, Skupina Abanka 26,5 %.

Ocene najpomembnejših tveganj v bančnem sistemu se ohranjajo na enakih ravneh. Tveganje financiranja banke se ohranja na relativno nizki ravni. Kreditno tveganje se znižuje ob povečani aktivnosti bank pri razreševanju slabih terjatev, a ostaja pomembno tveganje. Dohodkovno tveganje: banke so v letih 2015 in 2016 poslovale z dobičkom. Solventnostno tveganje: kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema se je v zadnjem četrtletju 2016 nekoliko znižala, a ostaja nad primerljivim povprečjem držav evrskega območja.

Pribitki v donosnostih obveznic Republike Slovenije glede na nemške državne obveznice so se v prvi polovici leta 2017 gibali mešano. V primerjavi z drugo polovico leta 2016 so na 2- in 10-letni ročnosti v povprečju porasli (za 5 bt in 23 bt), na 5-letni ročnosti so v povprečju upadli (za 17 bt), medtem ko so na 20-letni ročnosti v povprečju ostali skoraj nespremenjeni (upadli so le za 1 bt).

Gibanje pribitkov obveznic Republike Slovenije v prvem polletju sicer ne izstopa bistveno od gibanj pribitkov večine drugih držav evrskega območja.

Slovensko gospodarstvo po izhodu iz krize konec leta 2013 dosega ene najvišjih stopenj rasti med članicami evrskega območja. Sanacija bank v letih 2013 in 2014 je državi povrnila zaupanje na mednarodnih finančnih trgih z obratom navzgor v bonitetnih ocenah. Začelo se je izboljševati tudi zaupanje v gospodarstvu in pri potrošnikih. Sanacija bančnega sistema je sovpadala z obnovo konjunkture v EU, kar se je odrazilo v povečevanju aktivnosti konkurenčnega izvoznega sektorja. Prav ta je skupaj z intenzivnim investiranjem države prek črpanja evropskih sredstev zagotovil obrat v gospodarski rasti. Po obsežnem padcu, ki so ga sprožili varčevalni ukrepi države v letu 2012, se je začela krepiti tudi potrošnja gospodinjstev, spodbujena z okrevanjem trga dela. Gospodarska rast v letu 2014 je tako znašala 3,1 %.

Kakovost kreditnega portfelja se je izboljševala v celotnem letu 2016 in se nadaljevala tudi v prvem četrtletju 2017. Na bančnem portfelju so se odrazila skupna prizadevanja bank in Banke Slovenije z aktivnejšim pristopom reševanja slabih terjatev ter izboljšanjem gospodarskih razmer. Kot posledica nadaljevanja aktivnejšega pristopa bank se je delež terjatev v zamudi nad 90 dni v letu 2016 bistveno znižal in je decembra znašal 5,5 % razvrščenih terjatev. V prvem četrtletju 2017 so se terjatve v zamudi nad 90 dni glede na konec leta dodatno znižale na 5,2 %, s čimer se je obseg teh terjatev približal tistemu pred začetkom krize oz. natančneje konec leta 2008. Marca 2017 je bil delež terjatev v zamudi za 13 o.t. nižji, kot je bil pred začetkom sanacije bančnega sistema oz. pred prvim prenosom na DUTB novembra 2013. Takrat so razvrščene terjatve v zamudi nad 90 dni znašale 18,1 % razvrščenih terjatev. Enak trend zniževanja se je pokazal tudi pri NPE in NPL, kljub večjemu obsegu opazovanih izpostavljenih terjatev in upoštevanju mehkega dejavnika majhne verjetnosti poplačil. Delež NPE je marca 2017 predstavljal 8,1 % izpostavljenosti, kar je znižanje za 5,5 o.t. od začetka poročanja po predpisih ITS junija 2015. Marca je obseg nedonosnih posojil (angl. non-performing loans – NPL) obsegal 11,4 % posojil.

Banke od začetka finančne krize povečujejo pokritosti z oslabitvami in rezervacijami za terjatve v zamudi nad 90 dni, ki pa se od konca leta 2015 ohranja na stabilni ravni. Pokritost je znašala decembra 65,2 % in se je marca 2017 zvišala na 66,1 % terjatev v zamudi nad 90 dni. Pokritost terjatev v zamudi nad 90 dni se je od novembra 2013 povišala za 18 o.t., ko je bila 48,5%. Pokritost z oslabitvami in rezervacijami za nedonosne izpostavljenosti po definiciji EBA se je prav tako povečala. Decembra 2016 je pokritost NPE znašala 56 %, kar je za 2 o.t. več kot konec leta 2015. Polovico oslabitev in rezervacij za terjatve v zamudi nad 90 dni sestavljajo oslabitve in rezervacije za terjatve do podjetij. Kljub temu je pokritost tega dela portfelja z oslabitvami pod povprečjem celotnega portfelja, decembra 2016 je znašala 61,1 % oz. 62,4 % marca 2017.

 

Vlada kot skupščina KAD seznanjena z letnim poročilom za leto 2016

Vlada se je na današnji redni seji kot skupščina KAD seznanila z letnim poročilom Kapitalske družbe in konsolidiranim letnim poročilom Skupine Kapitalska družba za poslovno leto 2016, z mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila ter z informacijo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta v letu 2016. Vlada Republike Slovenije je odločila, da bilančni dobiček iz leta 2016 v znesku 77.877 tisoč EUR ostane nerazporejen kot preneseni dobiček. 

Vlada Republike Slovenija izvede skupščino Kapitalske družbe na kateri se seznani z Letnim poročilom Kapitalske družbe, d. d. za poslovno leto 2016, z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila ter informacijo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta v letu 2016, s Konsolidiranim letnim poročilom Skupine Kapitalska družba za poslovno leto 2016 in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi konsolidiranega letnega poročila ter na podlagi poročila podeli razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za delo v poslovnem letu 2016.

Prihodki iz poslovanja Kapitalske družbe so v letu 2016 dosegli 10,1 milijona evrov. Finančni prihodki so v letu 2016 dosegli 33,4 milijona evrov. Čista izguba poslovnega leta 2016 je znašala 6,4 milijona evrov. Čisti poslovni izid za leto 2016 bi bil za 50 milijonov evrov višji brez nakazila za ZPIZ in bi znašal 43,6 milijona evrov, brez upoštevanja davčnih posledic. Vrednost sredstev družbe je konec leta 2016 dosegla 1 milijardo evrov. Vrednost sredstev sklada SODPZ, ki ga upravlja Kapitalska družba je konec leta 2016 dosegla 664,4 milijona evrov. Vrednost sredstev Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije (KS SODPZ), ki ga upravlja Kapitalska družba je konec leta 2016 dosegla 5,6 milijona evrov. V Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije (SODPZ) je konec leta 2016 varčevalo 46.150 zavarovancev.

Kapitalska družba je v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v obdobju od 1999 do 2016 vplačala skupaj že 714,3 milijona evrov, v letu 2016 je nakazala ZPIZ 50 milijonov evrov. Število zaposlenih konec leta 2016 je bilo 60. Družba ima na dan 31. 12. 2016 bilančni dobiček 77.877 tisoč EUR.

Skupščina imenuje revizorja družbo Deloitte Revizija za leto 2017, ki je bila izbrana na podlagi evidenčnega postopka. Skupščina se seznani z iztekom mandata dvema članoma nadzornega sveta, katera se ponovno imenuje člana nadzornega sveta in sicer do preoblikovanja družbe Kapitalska družba v družbo Kapitalska družba, demografski rezervni sklad vendar najdlje do 29. 8. 2018.

 

Vlada imenovala direktorico direktorata za proračun na finančnem ministrstvu

Vlada je danes sklenila, da se Irena Roštan, rojena 6. novembra 1969, imenuje za generalno direktorico direktorata za proračun na ministrstvu za finance za dobo petih let, in sicer od 1. septembra 2017 do najdlje 31. avgusta 2022, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja za položaj generalnega direktorja direktorata za proračun na ministrstvu za finance je z dopisom št. 01300-23/2017/15 z dne 26. junij 2017 ministrici za finance posredovala obvestilo, iz katerega je razvidno, da je na podlagi standardov strokovne usposobljenosti izvedla postopek ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti kandidatov za položaj generalnega direktorja omenjenega direktorata. Posebna natečajna komisija je ugotovila, da je za položaj generalnega direktorja direktorata za proračun primerna ena kandidatka.

 

Vlada prerazporedila in razporedila pravice porabe

Vlada je na današnji redni seji prerazporedila sredstva iz splošne proračunske rezervacije za izvedbo referendumske kampanje v podporo uveljavitvi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper ter prerazporeditev sredstev v skupni višini 2.500.000,00 EUR na Ministrstvo za okolje in prostor za nemoteno delovanje vodno gospodarske javne službe.

Predlaga se razporeditev sredstev iz splošne proračunske rezervacije za izvedbo referendumske kampanje v podporo uveljavitvi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper na Urad vlade za komuniciranje v višini 97.000,00 EUR.

Zakon o volilni in referendumski kampanji vladi omogoča, da se aktivno vključi v referendumsko kampanjo, tako da imenuje svojega organizatorja referendumske kampanje ter s sklepom zagotovi organizatorju sredstva za referendumsko kampanjo. Vlada želi z referendumsko kampanjo aktivno vplivati na izid glasovanja na referendumu ter argumentirano nagovarjati volivce v podporo uveljavitvi zakona. Referendumska kampanja za 2. Tir se začne 25. 8. 2017 in se zaključi 22. 9. 2017 do polnoči.

Skladno s sklepom vlade št. 04200-4/2017/4 z dne 20. 7. 2017 je Vlada RS v podporo uveljavitvi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, za organizatorja referendumske kampanje določila Urad Vlade RS za komuniciranje. Uradu Vlade RS za komuniciranje se za ta namen zagotovijo sredstva v višini 97.000,00 EUR iz tekoče proračunske rezerve, saj  Urad Vlade RS za komuniciranje v letošnjem proračunskem letu nima zagotovljenih sredstev, ker ni bilo možno predvideti referenduma ob pripravi proračuna.

Predlaga se tudi prerazporeditev sredstev v skupni višini 2.500.000,00 EUR na Ministrstvo za okolje in prostor za nemoteno delovanje vodno gospodarske javne službe.

Nemoteno delovanje vodno gospodarske javne službe je vezano med drugim tudi na letni čas, zato je potrebno čim prej zagotoviti sredstva, da bodo lahko pravočasno stekle vse potrebne aktivnosti iz navedenega naslova.  Zagotavljanje sredstev za vodno gospodarsko javno službo je eden izmed pomembnejših vsebinskih sklopov, za katere mora resorno ministrstvo zagotavljati sredstva.

 

Vlada o spremembah v medresorski skupini za implementacijo sodbe v zadevi Ališić

Vlada je danes sklenila, da v strokovni medresorski delovni skupini za implementacijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi kot člana razreši Matjaža Marka, Antona Piriha in Marka Jeriča. Ob tem je v omenjeno skupino imenovala Boštjana Puclja.

 

Vlada ugotavlja, da je sestava strokovne medresorske delovne skupine v skladu z zgoraj omenjenimi in že prej sprejetimi spremembami naslednja:

-       Gorazd Renčelj, državni sekretar, Ministrstvo za finance, vodja skupine;

-       Andrej Kavčič, vodja Sektorja za mednarodne finančne odnose, Ministrstvo za finance, namestnik vodje skupine;

-       dr. Ana Polak Petrič, Visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo, članica;

-       Damjana Mlakar, vodja pravne službe, Ministrstvo za finance, članica;

-       Barbara Knapič Navarrete, podsekretarka, Ministrstvo za finance, članica;

-       Igor Tavzes, svetovalec, Ministrstvo za finance, član;

-       Boštjan Pucelj, pooblaščeni minister, Ministrstvo za zunanje zadeve, član;

-       mag. Robert Golobinek, sekretar, Ministrstvo za pravosodje, član;

-       dr. Karmen Vezjak Progar, vodja Sektorja za javne finance in gospodarsko ureditev, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, članica;

-       mag. Matjaž Remic, sekretar, Ministrstvo za javno upravo, član;

-       Metka Prevc, direktorica, Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, članica;

-       Sašo Glavan, pomočnik direktorice, Sklad Republike Slovenije za nasledstvo, član;

-       Tibor Hren, namestnik direktorja, Oddelek za bančne operacije, Banka Slovenije, član;

-       Nataša Pintar Gosenca, državna pravobranilka, Državno pravobranilstvo, članica;

-       Božislava Javornik, predsednica uprave, Ljubljanska banka d.d., članica.

 

Vlada izdala odločbo o dodelitvi koncesije za prirejanje klasične igre na Srečo »Vikinglotto« Loteriji Slovenija

Vlada je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero se gospodarski družbi Loterija Slovenije dodeli koncesija za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Vikinglotto«.

Gospodarski družbi Loterija Slovenije se dodeli koncesija za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Vikinglotto«, ki se glede na vsebino uvrsti med »druge podobne igre«. Koncesija se dodeli za čas do 31. 7. 2022.

Za dodeljeno koncesijo mora gospodarska družba Loterija Slovenije do 31. 12. 2019 obračunavati in plačevati koncesijsko dajatev v višini 40 %, v nadaljnjem obdobju za katerega ji je dodeljena koncesija pa koncesijsko dajatev v višini 45 % od osnove v rokih in na način, kot je določeno v 40. in 41. členu Zakona o igrah na srečo.

Sredstva plačila koncesijske dajatve se namenjajo v višini 80 % za financiranje Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, v višini 20 % pa za financiranje Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede prenesenih vlog hrvaških varčevalcev pri prodaji NLB

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Bojana Podkrajška v zvezi s problematiko prenesenih vlog hrvaških varčevalcev pri prodaji Nove Ljubljanske banke.

Podkrajšek v pisnem poslanskem vprašanju navaja izjavo Cerarja, da je vprašanje prenesenih vlog hrvaških varčevalcev pri prodaji NLB novo. Podkrajšek sprašuje, kje so vzroki in kdo bo prevzel odgovornost, da se ta problematika ni pravočasno ustrezno rešila?

Vlada uvodoma pojasnjuje, da se citirana izjava neposredno nanaša na odločanje vlade kot skupščine Slovenskega državnega holdinga o ustreznosti minimalne ponudbene cene za delnico Nove Ljubljanske banke oziroma razpon ponudbene cene za delnico NLB. Finančni svetovalec SDH za izvedbo prodajnega postopka je namreč neposredno pred odločanjem ponovno izpostavil tveganje, ki ga predstavlja nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, kar bi lahko vplivalo na doseženo kupnino za ponujeno kapitalsko naložbo države v NLB. Vlada je zato na seji 8. 6. 2017 sprejela sklep, s katerim ugotavlja, da problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem predstavlja zunanjo objektivno okoliščino, ki ob drugih tveganjih, ki se pojavljajo v prodajnem postopku, preprečuje uspešno izpeljavo prodajnega postopka. Vlada kot skupščina SDH iz tega razloga tudi ni soglašala z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB oziroma razponom ponudbene cene za delnico NLB.

Problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem je znana že vrsto let, pri čemer si je Republika Slovenija aktivno prizadevala, da bi bilo to vprašanje ustrezno in dokončno rešeno. Države naslednice nekdanje Jugoslavije so že junija 2001 na Dunaju sklenile Sporazum o vprašanjih nasledstva in se dogovorile, da se obveznosti nekdanje Jugoslavije in Narodne banke Jugoslavije v povezavi z deviznimi vlogami v bankah ali njihovih podružnicah rešuje med državami naslednicami pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave s sedežem v Baslu (Aneks C k Sporazumu o nasledstvu). Poleg tega sta marca 2013 predsednika slovenske in hrvaške vlade sklenila Memorandum o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike, s katerim sta se dogovorili, da bo rešitev za prenesene devizne vloge z Ljubljansko banko Podružnico Zagreb temeljila na Sporazumu o nasledstvu (Aneks C k Sporazumu o nasledstvu) in da bo hrvaška vlada ustavila vse sodne postopke, ki sta jih sprožili dve hrvaški banki (Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem.

Vlada zato trdno vztraja na stališču, da je vprašanje prenesenih deviznih vlog na ozemlju Republike Hrvaške nasledstveno vprašanje, ki se mora reševati skladno z določbami Sporazuma o nasledstvu in Memoranduma o soglasju in ne v postopkih, ki se vodijo pred hrvaškimi sodišči. Zato tudi ne pristaja na to, da bi zaradi ravnanj Hrvaške (hrvaških sodišč), ki so v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi sporazumi, prišlo do novega oškodovanja slovenskih davkoplačevalcev. Vlada tudi zavrača trditve Podkrajška, ki se nanašajo na prevzem odgovornosti zaradi nepravočasne rešitve tega vprašanja.

Podkrajšek v okviru poslanskega vprašanja tudi napačno navaja, da je vprašanje prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem vlada Antona Ropa ob prodaji dela NLB belgijski banki KBC leta 2002 uspešno rešila, saj drugače do nakupa ne bi moglo priti. Vlada poudarja, da med obema prodajnima postopkoma obstajajo pomembne razlike. Prodajni postopek iz leta 2002 se je nanašal na iskanje enega strateškega investitorja, medtem ko je bila za tokratni postopek prodaje predvidena metoda prve javne ponudbe delnic. Način prodaje iz leta 2002 je tudi omogočal, da je bilo tveganje iz naslova nerešenega vprašanja prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem rešeno s pogodbenim jamstvom, ki je urejeno v Obligacijskem zakoniku. Zelo pomembno dejstvo je tudi, da sta v obdobju po letu 2002 pričela veljati dva mednarodna sporazuma, ki urejata to vprašanje, in sicer Sporazum o nasledstvu (2004), ki je določil, da se bodo naslednice nekdanje Jugoslavije pogajale o prevzemu njenih jamstev ali jamstev njene centralne banke za devizne vloge. Drugi mednarodni sporazum je Memorandum o soglasju (2013), ki je določil ustavitev vseh postopkov glede prenesenih vlog do končne rešitve tega vprašanja v okviru nasledstva. Republika Slovenija je utemeljeno pričakovala, da bo Republika Hrvaška mednarodne sporazume spoštovala, vendar jih ne spoštuje.

Zagotovo je zaradi uveljavitve omenjenih mednarodnih sporazumov stanje glede morebitnega prevzema obveznosti za prenesene devizne vloge na Hrvaškem s strani NLB oziroma države sedaj bistveno drugačno v primerjavi z letom 2002, zaradi česar, kot že navedeno, vlada trdno vztraja na stališču, da je vprašanje prenesenih deviznih vlog na ozemlju Republike Hrvaške nasledstveno vprašanje, ki se mora reševati skladno z določbami Sporazuma o nasledstvu in Memoranduma o soglasju. Davkoplačevalci pa ne smejo nositi bremena slabe prodaje banke, ki bi bila posledica problematike prenesenih deviznih vlog.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede samoimenovanja v nadzorne svete Telekoma in Petrola

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Janka Vebra glede zakonitosti postopka samoimenovanja Lidije Glavina v nadzorni svet Telekoma Slovenije in Nade Drobne Popović v nadzorni svet Petrola.

Veber navaja, da ima Slovenski državni holding dvočlansko upravo, v sestavi Lidija Glavina in Nada Drobne Popović ter da se sklepi sprejemajo samo s soglasjem obeh članic uprave SDH. Poslanec zatrjuje, da sta obe članici uprave SDH v primerih, na katera se nanaša vprašanje vladi, v konfliktu interesov. Navaja tudi, da z imenovanjem v nadzorni svet družb Telekom Slovenije in Petrol obe članici odločata o sebi in imata od tega imenovanja materialno korist. Ta korist se izraža v sejnini in nagradah, ki jo bosta prejeli kot članici nadzornega sveta posamezne družbe v prevladujoči državni lasti. V primeru, da se ne bi samoimenovali, teh sredstev ne bi prejeli.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu v šestem odstavku 46. člena določa, da člani uprave SDH ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel razen poslov, v katerih je član uprave SDH odjemalec običajnih produktov in storitev družbe s kapitalsko naložbo države, po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu.

Vlada tudi zelo lahko razumljivo Vebru razlaga, da določba šestega odstavka 46. člena ZSDH-1 (za avtentično razlago katere je sicer pristojen Državni zbor Republike Slovenije, katerega član je Veber in ne vlada) sicer določa, da člani uprave ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo, vendar pa funkcije člana nadzornega sveta ni mogoče razumeti kot poslovnega razmerja. Pri presoji, ali je lahko članstvo uprave SDH v nadzornih svetih družb s kapitalsko naložbo države glede na določbo 6. odstavka 46. člena ZSDH-1 sporno, je potrebno najprej ugotoviti, kaj pomeni poslovno razmerje z gospodarsko družbo. Za poslovno razmerje se v primeru konkretne določbe šteje vsak pravni posel razen poslov, v katerih je član uprave SDH odjemalec običajnih produktov in storitev družbe s kapitalsko naložbo države, po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu. V primeru družbe Telekom Slovenije npr. naročnina oz. nakup mobilnega aparata, v primeru družbe Petrol pa npr. sklenitev pogodbe za dobavo električne energije, nakup goriv ipd. Pomen vsakega drugega pravnega posla, ki ne pomeni podlage za odjem običajnih produktov in storitev družbe, pa je potrebno presojati širše.

Pravni posel je pravno dejanje, s katerim se ustanovijo (nastanejo), prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Pravni posel je lahko enostranski, ki nastane z izjavo volje enega subjekta (npr. oporoka), ali dvostranski, ki nastane s soglasno izjavo volje dveh subjektov (npr. pogodba). Če ena stranka ne izjavi volje glede bistvenih sestavin pravnega posla ali če stranki ne dosežeta soglasja o bistvenih sestavinah, pravni posel ne nastane. Praviloma sta bistvena sestavna dela pravnega posla stvar in cena (npr. prodajna pogodba). Pravni posel je veljaven, če izpolnjuje v zakonodaji predpisane pogoje za veljavnost (npr. izjava volje mora biti svobodna in resna; pogodbenik mora imeti poslovno sposobnost; če zakon določa, mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki; vsebina mora biti dopustna in mogoča). Če je pravni posel sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v Obligacijskem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno, je le-ta izpodbojen. Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.

Člane nadzornega sveta relevantnih gospodarskih družb imenuje skupščina družbe, ki svoj mandat nastopijo z dnem imenovanja, navedenim v sklepu skupščine o imenovanju. Za člane nadzornega sveta sklenitev posebne pogodbe o opravljanju funkcije ni potrebna. V primeru, ko skupščina osebo imenuje za člana nadzornega sveta posamezne družbe, ne gre za ureditev pravic in obveznosti člana nadzornega sveta, ki bi predstavljala pravni posel po 6. odstavku 46. člena ZSDH-1. Za takšen pravni posel in posledično poslovno razmerje bi lahko šlo, če bi član nadzornega sveta sklenil z družbo posebno pogodbo npr. svetovalno pogodbo. V primeru sklenitve takšne pogodbe o izvedbi pravnega posla bi šlo za kršitev 6. odstavka 46. člena ZSDH-1, zgolj na podlagi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta posamezne družbe pa ne gre za takšno poslovno razmerje, ki bi po ZSDH-1 predstavljalo prepovedano poslovno razmerje. Posamezna članica uprave SDH, ki v skladu z ZSDH-1 upravlja s kapitalsko naložbo RS in SDH v družbi Telekom in Petrol, se v vseh primerih, ko bi morala v okviru funkcije predsednice oziroma članice uprave SDH odločati o vprašanjih, povezanih z navedenima družbama, v celoti izločiti iz vseh upravljavskih odločitev.

Tudi iz obrazložitve omenjenega člena iz predloga zakona ni razbrati, da bi bil položaj člana uprave SDH nezdružljiv s članstvom v organih nadzora (katere koli) gospodarske družbe, predvsem pa, da je nezdružljivost s članstvom v poslovodstvu v gospodarski družbi, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, in v gospodarski družbi, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo družbe s kapitalsko naložbo države, utemeljena s preprečevanjem konflikta interesov z vidika konkurence. Ob tem velja posebej izpostaviti tudi, da je v obrazložitvi omenjenega člena navedeno, da je konkurenčna družba v tem členu družba, ki opravlja dejavnost upravljanja državnega premoženja. Iz navedenega sledi, da ZSDH-1 določa nezdružljivost položaja članov uprave SDH s članstvom v poslovodstvu v konkurenčnih družbah (kar nista ne Telekom Slovenije in ne Petrol), v vsebini in obsegu iz šestega odstavka 46. člena ZSDH-1 pa članom uprave SDH omejuje poslovno razmerje z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo, vendar pa članom uprave SDH ne omejuje članstva v nadzornih svetih drugih gospodarskih družb. S tem v zvezi, tj. omejitvami, je torej treba izhajati iz določb ZGD-1 in aktov SDH oz. aktov, ki urejajo skladnost poslovanja in integriteto SDH. Glede na namen in naravo ureditve organov družb, kot zlasti tudi njihove skrbnosti in odgovornosti (člani nadzornega sveta morajo pri opravljanju svojih nalog morajo namreč ravnati neodvisno in v dobro družbe, odškodninsko pa odgovarjajo s svojim lastnim premoženjem), torej funkcije člana nadzornega sveta ni mogoče enačiti s poslovnim razmerjem z gospodarsko družbo.

Veber tudi prosi za kopije vseh dokumentov SDH vezanih na interne postopke prijave in izbora kandidatov za nadzornike, vse sklepe uprave SDH, vse sklepe nadzornega sveta SDH in vse dokumente glede postopkov glasovanja na skupščinah Telekoma Slovenije in Petrola. Vlada ga usmerja na poslovnik DZ (katerega član Veber je in bi ga skoraj moral poznati), ki pravi, da lahko poslanec vladi postavi vprašanje le s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. Vlada RS z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj upravljanje s kapitalskimi naložbami države in s tem tudi postopki imenovanja članov nadzornih organov družb s kapitalsko naložbo države, ne sodi v njeno področje delovanja. Ob tem je treba opozoriti tudi na 7. člen ZSDH-1, v katerem je urejeno načelo neodvisnosti, po katerem SDH in njegovi organi pri izpolnjevanju nalog skladno s tem zakonom delujejo neodvisno in samostojno. Zato Vlada RS, ki ima na podlagi veljavnih predpisov zgolj korporacijske pravice v vlogi skupščine, nima nobenega vzvoda, da od SDH zahteva dokumente, ki se nanašajo na vodenje poslov SDH.

Veber sprašuje tudi ali je nakup delnic Gorenjske banke s strani Telekoma Slovenije v skladu s sprejeto Strategijo upravljanja kapitalskih naložb Slovenije. V zvezi s tem vprašanjem je treba poudariti, je predmet urejanja Strategije upravljanja kapitalskih naložb le tisto pridobivanje naložb, pri katerem pride do odplačne ali neodplačne pridobitve naložb v last Republike Slovenije ali SDH. Morebitni pravni posel nakupa delnic Gorenjske banke s strani Telekoma Slovenije se tako ne more presojati po določbah Strategije upravljanja kapitalskih naložb. Poleg tega pa je treba poudariti, da SDH upravlja le s kapitalsko naložbo v družbi Telekom Slovenije ne pa te družbe same. Poslov družbe Telekom Slovenije (kot je npr. nakup delnic) torej ne vodi SDH, temveč skladno s prvim odstavkom 265. člena Zakona o gospodarskih družbah uprava družbe Telekom Slovenije, in sicer samostojno ter na lastno odgovornost. Vendar je na drugi strani treba poudariti, da je skladno s 17. členom ZSDH-1 naloga SDH, da pripravi merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države in da spremlja njihovo poslovanje. V tem pogledu SDH pregleduje uspešnost doseganja ciljev, preverja poslovanje in poročanje o njem – kar zajema tudi posamezne poslovne odločitve poslovodstva družbe s kapitalsko naložbo države.

 

Vlada sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje glede metodologije izračuna učinka davčnih blagajn

Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z metodologijo izračuna učinka davčnih blagajn.

Šircelj zahteva dopolnitev odgovora vlade na poslansko vprašanje v zvezi z metodologijo za izračun učinka davčnih blagajn. V zahtevi za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje izpostavlja navedbe iz Poročila o finančnih učinkih in dejavnikih, ki so bili upoštevani pri izračunih, in ugotavlja, da so bili finančni učinki izračunani tako, da je bilo povečanje prihodkov iz naslova davkov (davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti) zmanjšano za nominalno rast končne potrošnje oziroma rast bruto domačega proizvoda. Šircelj meni, da takšen izračun ne upošteva vseh makroekonomskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na finančne učinke uvedbe davčnih blagajn, in zato ne odraža dejanskih finančnih učinkov njihove uvedbe. Kot primer dejavnika, ki ni bil upoštevan v Poročilu in je vplival na višino pobranih davkov v dejavnosti turizma, navaja povečanje števila turistov v Sloveniji zaradi večjega števila terorističnih napadov v nekaterih evropskih turističnih državah, kar je imelo za posledico višje prihodke in večje število zaposlitev v tej dejavnosti.

V zvezi z njegovim mnenjem, da izračuni finančnih učinkov davčnih blagajn ne upoštevajo makroekonomskih dejavnikov, vlada strokovnjaku Širclju pojasnjuje, da Metodološka pojasnila Statističnega urada Republike Slovenije za spremljanje bruto domačega proizvoda in drugih agregatov nacionalnih računov ter zaposlenosti v izbor enot opazovanja že zajemajo vse dejavnosti v skladu s konceptom proizvodnje po Sistemu nacionalnih računov (2008) in Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov 2010, torej tudi turistične in iz njimi povezane dejavnosti. Makroekonomski dejavniki, ki so vplivali na učinke uvedbe davčnih blagajn, so tako skladno z metodologijo Statističnega urada že vključeni v povečanje nominalne končne potrošnje oziroma povečanje gospodarske rasti.

V zvezi z oceno finančnih učinkov davčnih blagajn na povečanje prispevkov in dohodnine zaradi novih zaposlitev blagajnikov in vplivom izteka olajšave za pokojninsko zavarovanje vlada pojasnjuje, da so bile v analizi učinkov davčnih blagajn upoštevane oprostitve prispevkov za socialno varnost po posameznih skupinah zavezancev v letih 2015 in 2016. Ugotovljeno je bilo, da se zneski oprostitev plačila prispevkov na podlagi prvega vpisa v register (14. odstavek 145. člena ZPIZ-2) tako za prvo leto oprostitve (50 % olajšava) kot tudi za drugo leto oprostitve (30 % olajšava)  v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 bistveno ne spreminjajo oz. se celo povečujejo. Oprostitve prispevkov za socialno varnost za samozaposlene v letu 2015 so znašale 11.250.283 EUR, v letu 2016 pa 11.584.329 EUR. Upoštevajoč, da je bilo oprostitev prispevkov za socialno varnost za zaposlene in za samozaposlene osebe mogoče uveljavljati že od 1. 7. 2013, vlada ocenjuje, da je bil vpliv večjega števila prijav zaradi spremembe ureditve v največji meri izključen že pred letom 2015 in so podatki za leto 2015 in leto 2016 primerljivi. Kot je razvidno iz podatkov Poslovnega registra Slovenije, je bilo število novo registriranih samozaposlenih oseb v letu 2016 večje kot v preteklih letih. Na podlagi navedenega vlada meni, da iztek oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost na učinke davčnih blagajn nima večjega vpliva.

V Poročilu je kot učinek sistema davčnih blagajn upoštevan del obračunanih prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine za osebe, ki so bile v letu 2016 na novo prijavljene v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in pri svojem delu uporabljajo davčne blagajne (blagajnikov). Upoštevani so bili obračunani prispevki in akontacije dohodnine novo zaposlenih blagajnikov za prvo tromesečje po uvedbi novega sistema v skupni višini 21 milijonov evrov. Sistem davčnih blagajn namreč od 1. 1. 2016 Finančni upravi Republike Slovenije omogoča nadzor nad prijavami blagajnikov v zaposlitev in ustreznim plačevanjem obveznosti iz tega naslova.

Poročilo o učinkih uvedbe sistema davčnega potrjevanja računov vsebuje opis metodologije za izračune finančnih učinkov, pri tem pa se uporabljena metodologija naslanja tudi na metodologije drugih državnih ustanov v Republiki Sloveniji, pristojnih za makroekonomske analize in objavo statističnih podatkov.

Pri izračunu učinka uvedbe davčnih blagajn so bili upoštevani različni dejavniki, tako obnašanje gospodarskih subjektov, investicijska dejavnost države ter druge aktivnosti Finančne uprave, katerih namen je spodbujanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Učinki uvedbe davčnih blagajn v višini 81 mio EUR tako predstavljajo le del povečanih  javnofinančnih prihodkov, ki jih pobira Finančna uprava in s tem se bo moral sprijazniti tudi Šircelj. V letu 2016 so bili javnofinančni prihodki, ki jih pobira Finančna uprava, v primerjavi z letom 2015 višji za 494 mio EUR.

 

Vlada s pooblastilom odvetniški pisarni za zastopanje v postopkih glede sodnih depozitov nekdanje NBJ

Vlada je danes sklenila, da pooblašča odvetniško pisarno Reshfields Bruckhaus Deringer z Dunaja za zastopanje Slovenije v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči, ki se nanašajo na sodne depozite nekdanje Narodne banke Jugoslavije (NBJ) pri Adria Bank.

 

Vlada o izplačilu dela plače za delovno uspešnost direktorice Ajpesa

Vlada je danes sprejela sklep, da se direktorici Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Mojci Kunšek določi in izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela na projektu Business Registers Interconnection System oz. Sistema povezovanja poslovnih registrov (BRIS), in sicer za mesec maj in junij 2017 v višini 10 odstotkov osnovne plače.

Svet Ajpesa je zaradi povečanega obsega dela na projektu BRIS predlagal, da vlada direktorici Ajpesa odobri izplačilo dodatka za delovno uspešnost za mesec maj in junij 2017 v višini 10 odstotkov osnovne plače.

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence določa, da v primerih, ko je ustanovitelj in financer uporabnika proračuna Republika Slovenija, odloči o delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorje s sklepom organ, pristojen za njihovo imenovanje s soglasjem vlade.

Sredstva za izplačilo povečanega obsega dela na projektu BRIS so načrtovana v finančnem načrtu Ajpesa za leto 2017.

 

Služba za odnose z javnostmi