Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Slovenija javni dolg znižuje hitreje, kot to predvideva pravilo o dolgu

Ljubljana, 19. Maj 2017 - Slovenija je z zadnjo transakcijo za letošnje leto zaključila z izvrševanjem dolgoročnega financiranja. Javni dolg se znižuje hitreje, kot to predvideva pravilo o dolgu, kar Slovenijo uvršča med najuspešnejše države pri upravljanju z dolgom. Sloveniji se znatno izboljšuje tudi profil tveganosti dolga državnega proračuna v kontekstu znižanja tveganja refinanciranja, kar je ugodna podlaga za učinkovito izvrševanje financiranja v prihodnjih letih.

Slovenija je z zadnjo transakcijo za letošnje leto zaključila z izvrševanjem dolgoročnega financiranja in bo v tem letu izvajala le še avkcije zakladnih menic. Dolg za konec letošnjega leta je ocenjen na 77% BDP, kar pomeni, da Slovenija javni dolg znižuje hitreje, kot to predvideva pravilo o dolgu. Slovenija se tako uvršča med države, ki so pri upravljanju z dolgom najuspešnejše. Slovenska zakladnica je zato za učinkovito upravljanje z dolgom letos januarja prejela prestižni naziv Upravljavec s tveganji državnega dolga leta (Sovereign Risk Manager of the Year), ki je podeljena v sodelovanju z Londonsko revijo Risk Magazine. 

 

Redno refinanciranje evrskega dolga in predčasno refinanciranje dražjega dolarskega dolga s cenejšim evrskim ima za posledico znižanje obrestnih izdatkov in s tem doseganje pomembnih proračunskih učinkov. V letu 2017 bo tako strošek obresti državnega proračuna znašal 960 milijonov evrov oziroma 2,31% BDP. V letu 2016 je ta znašal 1,064 milijarde evrov oziroma 2,7% BDP, kar primerjalno pomeni znižanje stroškov za obresti za 104 milijone evrov. V letu 2018 se strošek obresti državnega proračuna znižuje na 870 milijonov evrov oziroma 1,99% BDP, kar pomeni dodatno znižanje stroškov za obresti še za 90 milijonov evrov.

 

Slovenija je odkupila 47% portfelja dražjega dolarskega dolga in ga refinancirala s cenejšim evrskim, tako da skupni dolg v ameriških dolarjih zdaj znaša le še 12,5% v strukturi dolga državnega proračuna. Slednje predstavlja bistveno zmanjšanje izpostavljenosti Slovenije na potencialne zunanje šoke oziroma morebitna večja nesorazmerja med dolarskimi in evrskimi finančnimi trgi. Sloveniji se znatno izboljšuje tudi profil tveganosti dolga državnega proračuna v kontekstu znižanja tveganja refinanciranja, saj se je povprečni čas vezave dolga državnega proračuna iz 5,7 let v 2013 povečal na 9,2 let, modificirano trajanje pa iz 4,5 let na 7,8 let. To je ugodna podlaga za učinkovito izvrševanje financiranja v prihodnjih letih.

 

Tudi bonitetne agencije takšno gibanje stroškov za obresti ocenjujejo kot zelo pozitivno. Bonitetna agencija Moody's je ob zadnji transakciji Slovenije v tem kontekstu objavila tudi poročilo Moody's Slovenia Buyback MCO.

 

Služba za odnose z javnostmi