Skoči na vsebino

NOVICA

Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v javni obravnavi

14. marec 2017 – Ministrstvo za finance je v ponedeljek, 13. marca, v javno obravnavo predložilo predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, s katerim naslavljamo odločbo ustavnega sodišča glede ustavnosti določb zakona o bančništvu. Pripombe na predlog zakona je možno podati do 13. aprila.

Uvod:

 

Ustavno sodišče je odločitev v zvezi z ustavnostjo določb zakona o bančništvu (ZBan-1), ki urejajo prenehanje kvalificiranih obveznosti, sprejelo 19. oktobra 2016 z odločbo U-I-295/13 (Uradni list RS, št. 71/16).

 

Po presoji ustavnega sodišča v ZBan-1 ni bilo urejeno učinkovito sodno varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah, zato je sodišče ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z ustavo. Za neustavnega ga je spoznalo, ker je molčal o nekaterih vprašanjih, ki bi jih sledeč odločbi ustavnega sodišča moral urediti. Ta vprašanja so vprašanje pravice do dostopa do podatkov, preden se pravdni postopek dejansko začne, vprašanje dokaznega bremena in vprašanje združevanja pravdnih postopkov.

 

Ustavno sodišče je DZ naložilo, naj v šestih mesecih odpravi ugotovljeno protiustavnost tako, da sprejme zakonsko ureditev, ki bo omogočala ustavno skladno uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi ZBan-1. Rok za odpravo protiustavnosti poteče 15. maja 2017.

 

Po prepričanju ministrstva za finance je izrednega pomena, da je ustavno sodišče kot ustavno skladnega spoznalo 350. člen ZBan-1. Veljavnost in ugotovljena ustavnost tega člena zagotavljata, da so postopki sanacije bank, ki so bili izvedeni leta 2013, z vidika bank in njihovih sedanjih deponentov zaključeni.

 

Ministrstvo za finance je sledeč odločbi ustavnega sodišča pripravilo osnutek zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki je v javni objavi do 13. aprila 2017.

 

Cilji predloga zakona:

 

Ministrstvo za finance je v osnutku predloga zakona sledilo naslednjim ciljem:

 

- uzakoniti postopek sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki bo sledil odločbi ustavnega sodišča;

- opredeliti vpliv odločitve sodišča na tiste nekdanje delničarje in upnike banke, katerih delnice banke ali terjatve do banke so deloma ali v celoti prenehale na podlagi odločbe Banke Slovenije (nekdanji imetniki), ki tožbenega zahtevka niso vložili; in

- določiti, kako se določi odškodnina, ki bo izplačana, če je bila vrednost sredstev ali obveznosti banke, na katero se odločba nanaša, v odločbi ugotovljena tako, da so bili zato nekdanji imetniki obravnavani slabše, kot bi bili, če na dan njene izdaje odločba ne bi bila izdana, nad posamezno banko pa bi bil začet običajni insolventni postopek ali redna likvidacija.

 

Bistvene rešitve predloga zakona:

 

Predmet sodne presoje: Predmet spora je opredeljen kot spor o pravici do odškodnine, do katere so upravičeni nekdanji imetniki, če so bili pri obravnavi kvalificiranih obveznosti obravnavani slabše, kot bi bili, če na dan izreka izrednega ukrepa ta ukrep ne bi bil izrečen, nad posamezno banko pa bi bil začet stečajni postopek ali, če se izkaže, da je premoženje banke zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov banke, redna likvidacija banke.

 

Sodišče tako ne bo presojalo vprašanja veljavnosti odločb Banke Slovenije. Ustavno sodišče je namreč za skladne z ustavo spoznalo vse člene ZBan-1, ki so urejali pravico do izpodbijanja odločb Banke Slovenije.

 

Predlog zakona predvideva odškodninsko sodno varstvo nekdanjih imetnikov.

 

Postopek: Ker je 350.a člen ZBan-1 določil, da je rezultat odgovora na vprašanje, ali so bili nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti zaradi odločbe Banke Slovenije na slabšem, pravica do odškodnine, in ker se o vprašanju odškodninske odgovornosti odloča v pravdnem postopku, se bo postopek, ki bo tekel v skladu s tem zakonom, vodil po pravilih pravdnega postopka.

 

Kdo lahko vloži tožbo?

- oseba, ki je bila na dan izrednega ukrepa imetnik delnic banke, ki predstavljajo najmanj 10-odstotni delež v kapitalu banke, na katero se nanaša odločba Banke Slovenije;

- oseba, ki je bila na dan izrednega ukrepa upnik kvalificirane obveznosti banke, ki je z odločbo Banke Slovenije prenehala, če je terjatev te osebe pred izrednim ukrepom presegala 100.000 evrov;

- pooblaščenec tožnikov, ki skupaj izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih dveh alinej, dokler so na podlagi podeljenih pooblastil izpolnjeni navedeni pogoji; in

- pravna oseba zasebnega prava, ki ima nepridobitno naravo in pri kateri obstaja neposredna povezava med njenimi glavnimi cilji delovanja in pravico nekdanjih imetnikov do povračila škode, če zastopa vsaj enega nekdanjega imetnika (to so razne potrošnike/delničarske organizacije).

 

Rok za vložitev tožbe: Šest mesecev po uveljavitvi zakona.

 

Izplačilo odškodnine: Predlog zakona določa, da odškodnino izplača ali Banka Slovenije ali država. Kdo bo odškodnino dejansko izplačal, je odvisno od vprašanja, kdo je kriv za škodo. Če je zanjo kriva Banka Slovenije, bo odškodnino izplačala ona. Če ni, bo odškodnino izplačala država. Kolikor bi bila Banka Slovenije dolžna kriti škodo, ki je ni zakrivila (če je ravnala v skladu s standardi, ki jih za njeno delovanje zahteva zakon, je delovala zakonito), bi to pomenilo kršenje prepovedi monetarnega financiranja. Predlog zakona sam določa, kako se odškodnina izračuna.

 

Kako se določi odškodnina: Odškodnina, ki se izplača vsakemu posameznemu imetniku, se določi kot seštevek nadomestila za kvalificirano obveznost, ki je prenehala, ter znesek obresti, ki v skladu s predlogom zakona pripade nekdanjemu imetniku. Nadomestilo za kvalificirano obveznost, ki je prenehala, pa se določi kot zmnožek razlike med ocenjeno najverjetnejšo in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke ter kvocienta med obsegom istovrstne obveznosti banke do tožnika ter skupnim obsegom posamičnega reda kvalificiranih obveznosti.

 

Povedano enostavno: Sodišče bo odločilo, za koliko je bil posamezen razred kvalificiranih obveznosti (npr. imetniki podrejenih finančnih instrumentov) na slabšem (npr. za 100 enot). Navedeno bo nato Banka Slovenije ali ministrstvo za finance razdelila s številom vseh finančnih instrumentov istega reda (npr. 1000). Tako dobljeno prikrajšanje po posameznem finančnem instrumentu (v našem primeru 100/1000=0.1 enote) bo nato pomnoženo s številom finančnih instrumentov, ki jih je imel posameznik (npr. 3). Tako bo izračunano, kakšna odškodnina pripade posamezniku (v danem primeru 3x0.1=0.3).

 

Združevanje postopkov: Predlog zakona omogoča vložitev več tožb s strani različnih tožnikov. Določa, da sodišče združi za skupno obravnavo vse tožbe, ki so vložene v povezavi s posamezno banko (oziroma odločbo Banke Slovenije). Navedeno je utemeljeno tudi z dejstvom, da so v zvezi s tožniki izpolnjeni pogoji za navadno in deloma tudi za enotno sosporništvo. V zvezi s predmetom spora, kot ga opredeljuje predlog zakona, namreč velja, da:

- je spor o pravici do odškodnine za imetnike enakih kvalificiranih obveznosti v posamezni banki mogoče rešiti samo na enak način za vse (enotno sosporništvo);

- se pravice nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti posamezne banke opirajo na bistveno istovrstno dejansko (in enako pravno podlago).

 

Kolektivnost postopka odločanja o pravilni obravnavi kvalificiranih obveznosti: Hitrost in ekonomičnost postopka se zagotavljata s kolektivnostjo predlaganega postopka. Kolektivnost postopka se zagotavlja z določbami predloga zakona, ki določajo da:

- sodba učinkuje na vse nekdanje imetnike, torej tudi tiste, ki sami tožbe niso vložili;

- se postopki, ki tečejo v skladu s tem zakonom, lahko združijo;

- sodišče izda za vse tožbe, ki so vložene na podlagi predloga zakona, in se nanašajo na izredni ukrep, ki je bil izrečen s posamično odločbo Banke Slovenije, eno sodbo;

- se imenuje skupni zastopnik za varovanje pravic oseb, ki tožbe niso vložile.

 

Dostop do informacij:

Osnutek zakona predvideva dvostopenjski dostop do informacij. Banka Slovenije bo morala po uveljavitvi zakona za vsako banko, v kateri je bil izrečen izredni ukrep, na svoji spletni strani objaviti:

- odločbo, s katero je bil izrečen izredni ukrep;

- oceno vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;

- kompleksno oceno, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz 1. do 3. točke prvega odstavka 253.a člena ZBan-1; ter

- dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1.

 

Pri tem bo prikrila osebne in zaupne podatke ter podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede teh podatkov bo stranka vedno lahko vložila zahtevo na sodišče, da se ji razkrijejo, pri tem bo sodišče presodilo, če je podatek ali dokument pomemben za odločitev v zadevi.

 

Služba za odnose z javnostmi