Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 121. redni seji vlade

Ljubljana, 9. februar 2017 – Vlada se je danes seznanila s polletnim poročilom o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank, sprejela mnenje glede pobude za oceno ustavnosti členov zakona o SDH in odgovor v zvezi s prenosom evropskih predpisov o podeljevanju koncesijskih pogodb v slovenski pravni red. Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje o prodaji terjatev do DZS, sprejela informacijo o izvajanju 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjev in predlog stališča do uredbe glede sanacije in reševanja centralnih nasprotnih strank.

Seznanitev vlade s poročilom o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank

Vlada se je danes seznanila s polletnim poročilom ministrstva za finance o učinkih izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank za obdobje od 1. julija do 31. decembra lani. Banke so v prvih devetih mesecih lanskega leta zabeležile 334 milijonov evrov dobička pred davki in za 69 odstotkov presegle tistega v enakem obdobju leto prej. Zvišala se je tudi kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema.

 

Ministrstvo za finance v skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank in uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank spremlja učinke izvedenih ukrepov ter pripravi polletno poročilo za vlado. Ministrstvo za finance je v ta namen izmenjalo podatke in informacije z Banko Slovenije ter Slovenskim državnim holdingom.

 

Banke so v letu 2015 in prvih treh četrtletjih lanskega leta poslovale z dobičkom. V prvih devetih mesecih 2016 so zabeležile 334 milijonov evrov dobička pred davki in za 69 odstotkov presegle tistega v enakem obdobju leto prej. Ključni dejavnik zelo solidnega dobička so znižana raven kreditnega tveganja in zelo nizki stroški oslabitev in rezervacij. Z nezmanjšano dinamiko se sicer nadaljuje padec neto obrestnih prihodkov, ki je septembra znašal slabih 10 odstotkov. K temu prispevajo dlje časa trajajoči dejavniki: zniževanje posojilnih obrestnih mer, krčenje kreditne aktivnosti in upadanje donosov za vrednostne papirje.

 

Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema se je v prvih treh četrtletjih lani umirjeno zviševala in ostaja nad primerljivim povprečjem držav evrskega območja. Konec tretjega četrtletja 2016 je na ravni posamične banke v povprečju dosegla 21,4 odstotka, na konsolidirani ravni pa v povprečju 19,1 odstotka. Rast kapitalske ustreznosti je bolj posledica nižjih kapitalskih zahtev in manj višjega obsega kapitala. Razlike med skupinami bank so precejšnje, pri čemer ostajajo kapitalsko najranljivejše majhne domače banke.

 

Lani se je nadaljevalo tudi izboljševanje kakovosti kreditnega portfelja bank. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni se je bistveno znižal in je septembra znašal 6,4 odstotka razvrščenih terjatev. Od začetka sanacije bančnega sistema, to je novembra 2013, se je delež znižal za 11,7 odstotne točke, zato so bilance bank manj obremenjene s terjatvami v zamudi nad 90 dni.

 

Slovenija ima glede na države evrskega območja nadpovprečno pokritost z oslabitvami in rezervacijami. Ta je nenehno naraščala od začetka sanacije bančnega sistema in je med evrskimi državami med najvišjimi. V Sloveniji je pokritost terjatev v zamudi nad 90 dni septembra lani znašala 68,1 odstotka, kar je za 19,7 odstotne točke višje kot pred prvim prenosom na Družbo za upravljanje terjatev bank novembra 2013.

 

Omeniti velja še, da se je pribitek na desetletne državne obveznice med izvajanjem ukrepov za krepitev stabilnosti bank znižal, stopnja realne rasti BDP pa je bila na letni ravni v tretjem četrtletju lani 2,7-odstotna, v prvem četrtletju 2014 pa 2,3-odstotna.

 

Slovenija izpolnjuje tudi zaveze, ki jih je okviru izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank leta 2013 dala Evropski komisiji. NLB in Abanka sta ob pripravi tega poročila še v 100-odstotni lasti države in dosledno izpolnjujeta zaveze. Glede postopka prodaje NLB naj spomnimo, da Slovenija ni predlagala podaljšanja roka za prodajo NLB ali drugih sprememb zavez, tako da se postopek prodaje NLB nadaljuje.

 

Vlada sprejela mnenje glede pobude za oceno ustavnosti členov zakona o SDH

Vlada je sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti 39. in 40. člena v zvezi z 87. členom Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Vlada Republike Slovenije meni, da navedena člena nista v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

 

Svet delavcev Slovenskega državnega holdinga je 30. 1. 2015 podal pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), in sicer 39. in 41. člena ZSDH-1 (v povezavi s 87. členom ZSDH-1), ki urejata sestavo in imenovanje nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Hkrati je pobudnik Ustavnemu sodišču RS predlagal začasno zadržanje izvrševanja določb 39. in 40. člena ZSDH-1 (v povezavi s 86. členom ZSDH-1).

 

Pobudnik navaja, da je v primeru ureditve nadzornega sveta SDH po 39. in 40. člena ZSDH-1, s tem ko je omejena uporaba Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), kršena ustavna pravica do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave RS in da so navedene določbe zakona neskladne tudi s pravico do enakosti pred zakonom iz 14. členom Ustave RS.

 

Vlada ugotavlja, da tega ni mogoče očitati izpodbijani ureditvi sestave nadzornega sveta po ZSDH-1. Razlogi za omejitev uporabe določb ZSDU izhajajo zlasti iz javnega interesa, opredeljenega z ZSDH‑1 in Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, statutarne ureditve SDH in z njo povezane samostojnosti, neodvisnosti in dejavnosti SDH ter narave zakonskega pooblastila, ki ga je zakonodajalec podelil SDH. Enako pomemben razlog za omejitev je tudi nezadostna združljivost oz. komplementarnost v ZSDH-1 in Strategiji opredeljenega javnega interesa in interesov, ki ga imajo delavci zasledujejo na podlagi določb ZSDU. Iz tega posledično izhaja nezadostna združljivost oz. komplementarnost poslanstva članov nadzornega sveta SDH in predstavnikov delavcev v organih družb.  Kljub temu, da je sodelovanje delavcev pri upravljanju preko predstavnikov v nadzornem svetu SDH omejeno, je zakonodajalec poskrbel, da je varovanje interesov delavcev, ki izhajajo iz ZSDU, zagotovljeno že na podlagi določb ZSDH-1 in druge zakonodaje.

 

Ob tem je treba poudariti, da v okviru SDH deluje tudi Svet delavcev, ki največ aktivnosti opravi na področju reorganizacije družbe in na podlagi ZSDH-1 oblikovan ESSO, ki deluje na področju ekonomsko socialnih zadev, ki imajo ali bi lahko imele delovnopravne, statusne in socialne posledice za zaposlene pri SDH ali za družbe, ki jih SDH upravlja.

 

Vlada meni, da pobudniku ni kršena ustavna pravica do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave, saj so mu zagotovljene druge oblike sodelovanja. Ob upoštevanju, da so pogoji za možnost članstva v nadzornem svetu določeni vnaprej in na objektiven način, je prav tako mogoče ugotoviti, da pobudniku ni kršena ustavna pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

 

Vlada sprejela odgovor v zvezi s prenosom evropskih predpisov o podeljevanju koncesijskih pogodb v slovenski pravni red 

Vlada je sprejela odgovor v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb v pravni red Slovenije.

Slovenija je v zvezi s prenosom predpisov o podeljevanju koncesijskih pogodb v slovenski pravni red prejela obrazloženo mnenje Evropske komisije. Evropska komisija v obrazloženem mnenju zavzema stališče, da Slovenija ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 2014/23/EU, saj ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2014/23/EU. Komisija zato poziva vlado, naj v dveh mesecih predloži svoje pripombe k temu stališču.

Vlada pojasnjuje, da ima Slovenija že sedaj v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu in Zakonu o gospodarskih javnih službah urejen način podeljevanja koncesij, ki je skladen z določbami Direktive 2014/23/EU. Kot dokazilo je vlada priložila tudi korelacijsko tabelo, kjer je pojasnjeno razmerje med elementi direktive in že veljavnimi nacionalnimi predpisi. Vlada dodaja, da v slovensko zakonodajo še ni ustrezno prenesena določba Direktive 2014/23/EU o obveznosti, da je nad mejnimi vrednostmi obvezna objava v uradnih glasilih EU. Pri tem vlada pojasnjuje, da je postopek spremljanja in poročanja v veljavni zakonodaji (Zakon o javno-zasebnem partnerstvu) urejen drugače, kot predvideva direktiva, so pa koncedenti dolžni poročati o sklenjenih koncesijskih pogodbah. Ne glede na delni prenos Direktive 2014/23/EU v nacionalni pravni red, pa bo Slovenija določbe Direktive 2014/23/EU v nacionalni pravni red celovito prenesla z novim zakonom, Zakonom o podeljevanju koncesij. Zakon bo uredil postopek podeljevanja vseh koncesij in bo zato potrebno prilagoditi tudi obstoječi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu na način, da bo po novem urejal zgolj javno-zasebna partnerstva, ki bodo namenjena prednostno za infrastrukturne projekte države in občin.

Vlada se zavezuje, da bo Evropsko komisijo sproti obveščala o napredku pri sprejemanju ukrepov za prenos Direktive 2014/23/EU v pravni red Republike Slovenije in posredovala sprejeto besedilo navedenega novega zakona, takoj po sprejemu. Vlada se je zavezala tudi, da bo nemudoma po sprejetju in objavi Zakona o podeljevanju koncesij izvedla notifikacijo tega zakona, z vnosom vseh relevantnih podatkov in objavljenega besedila v elektronsko notifikacijsko bazo Evropske komisije.

 

Odgovor na poslansko vprašanje o prodaji terjatev do DZS

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika glede prodaje terjatev do skupine DZS. Odgovor bo poslala DZ.

Poslanec Breznik je v vprašanju navedel, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) tik pred novim letom, ko formalno ni imela predsednika upravnega odbora, terjatev do skupine DZS prodala finančnemu skladu York Capital. Zanimalo ga je, ali je res, da York Capital terjatev do skupine DZS ni kupil neposredno, ampak prek svoje hčerinske družbe York Global Finance Offshore BDH, registrirane v Luksemburgu, ter kdo, kdaj in kako bo preverjal, ali se določbe zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank glede prepovedi dejanj izvajajo oz. spoštujejo.

Vlada je v odgovoru spomnila, da je za delovanje oz. vodenje poslov DUTB odgovorno njeno poslovodstvo. Odločitve vodstva DUTB so avtonomne in neodvisne, je pa DUTB v skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank pri upravljanju svojih dejavnosti dolžna ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti.

Uspešnost delovanja DUTB se ocenjuje glede na izpolnjevanje ciljev, ki jih določajo smernice za delovanje DUTB. V teh smernicah je vlada določila tudi merila za ugotavljanje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Kazalniki poslovanja so v omenjenih smernicah določeni za poslovanje DUTB na letni ravni, in nikakor ne na ravni posameznega konkretnega posla.

Za nadzor nad delovanjem DUTB je pristojno ministrstvo za finance, pri čemer pa posamezne poslovne odločitve DUTB ne morejo biti predmet nadzora omenjenega ministrstva.Ta DUTB prav tako ne sme dajati navodil za ravnanje v posameznem primeru.

Vlada poudarja tudi, da je kot skupščina DUTB tedanjega predsednika upravnega odbora DUTB s položaja člana upravnega odbora DUTB odpoklicala na seji 5. januarja 2017, in sicer z dnem 27. januarja 2017, zato ne drži navedba v poslanskem vprašanju, da pred novim letom DUTB formalno ni imela predsednika upravnega odbora.

Vlada prav tako poudarja, da samo dejstvo, da je kupec terjatev registriran v Luksemburgu, ne pove ničesar o kupcu.

 

Vlada sprejela Informacijo o izvajanju 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjev

Vlada je sprejela »Informacijo o izvajanju določbe četrtega odstavka 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih«.

Odbor za finance in monetarno politiko je na 32. seji 11. 1. 2017 pri obravnavi Problematike spoštovanja in izvajanja sprejete zakonodaje s strani Vlade in Agencije za trg vrednostnih papirjev sprejel sklep, v katerem zahteva od Vlade Republike Slovenije, da mu v roku trideset dni od sprejetja tega sklepa poroča o izvrševanju določbe četrtega odstavka 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1).

Vlada Republike Slovenije z informacijo o izvajanju določbe četrtega odstavka 48. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih Državni zbor Republike Slovenije seznanja s poročilom o izvajanju nadzora s strani nadzornega organa, t,j. Agencije za trg vrednostnih papirjev.

 

Vlada sprejela predlog stališča do uredbe glede sanacije in reševanja centralnih nasprotnih strank

Vlada je danes sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje centralnih nasprotnih strank in o spremembi Uredb (EU) št 1095/2010, (EU) št 648/2012 in (EU) 2015/2365.

Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje centralnih nasprotnih strank in o spremembi Uredb (EU) št 1095/2010, (EU) št 648/2012 in (EU) 2015/2365.

Evropska komisija je 28. 11. 2016 predstavila Predlog uredbe o vzpostavitvi okvirja za sanacijo in reševanje centralno nasprotnih strank (predlog CCPRR). Ureditev sledi globalnim smernicam na tem področju. Namen je vzpostaviti vseevropske rešitve, ki bi, v primeru težav posameznih centralnih nasprotnih strank (CNS), pripomogle k zmanjševanju in odpravljanju posledic za finančni sistem in celotno ekonomijo. Predlog zagotavlja, da so CNS bolje pripravljene za reševanje v primeru finančnih težav, ob tem pa pristojnim organom daje nova pooblastila za hitro posredovanje v primeru potrebe sanacije ali reševanja CNS, ki je v težavah, tako da se ohranijo njene ključne funkcije medtem ko se ostale funkcije likvidirajo. CNS je pravna oseba, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca.

Predlog CCPRR določa celovit sklop ukrepov, katerih cilj je zagotoviti, da:

-           se v vsaki državi članici določijo nacionalni organi za reševanje;

-           nacionalni nadzorni organi, kot so določeni v skladu z EMIR, dobijo orodja in pooblastila za posredovanje v CNS, ki kršijo ali je verjetno, da bodo kršile zahteve skrbnega in varnega poslovanja in da že v zgodnji fazi obravnavajo težavno finančno stanje CNS;

-           so CNS, nacionalni nadzorni organi in organi za reševanje ustrezno pripravljeni za vsakršno krizo;

-           imajo nacionalni organi za reševanje usklajena orodja za reševanje in pooblastila, da hitro in učinkovito ukrepanje, če se likvidaciji CNS ni mogoče izogniti;

-           nacionalni organi za reševanje učinkovito sodelujejo en z drugim ter s pristojnimi organi drugih držav.

 

Glavni cilji predloga so:

-           zagotoviti, da se pomembne funkcije CNS na finančnih trgih ohranijo in da se hkrati vzdržuje finančna stabilnost sistema;

-           preprečiti, da bi stroške prestrukturiranja ali reševanja CNS v težavah nosili davkoplačevalci (državni proračun);

-           preprečiti nepotrebne izgube premoženja.

 

Odnosi z javnostmi