Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeto na 118. seji vlade

Ljubljana, 19. januar 2017 – Vlada je danes s področja dela ministrstva za finance, poleg soglasja k načrtu upravljanja državnih naložb v 2017 sprejela štiri stališča do predlogov direktiv in uredb EU s področja DDV, med drugim se je strinjala z možnostjo uporabe nižje stopnje DDV za elektronske publikacije, ki jo predvideva ena od direktiv EU. Vlada je sprejela tudi mnenje o predlogu novele zakona o DDV, ki ga je predložil poslanec Andrej Čuš in mnenje o predlogu dopolnitev zakona o bančništvu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev. Vlada je odločala še o dopolnitvi letnega načrta upravljanja v RTH, odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z Adrio Airways ter izvedla prerazporeditev pravic porabe za potrebe ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Sprejeto stališče RS o uporabi nižje stopnje DDV za elektronske publikacije

Vlada je sprejela stališče k Predlogu direktive Sveta o spremembi direktive glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije. Republika Slovenija upoštevaje tehnološki napredek v digitalnem okolju podpira predlog spremembe, s katerim se zagotavlja splošno možnost držav članic, da lahko tudi za elektronsko dobavljene publikacije, uporabljajo nižje stopnje DDV.

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije - 14823/16.

Republika Slovenija upoštevaje tehnološki napredek v digitalnem okolju podpira predlog spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES glede uporabe stopenj davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za knjige, časopise in periodične publikacije (v nadaljevanju: publikacije), s katerim se zagotavlja splošno možnost držav članic, da tudi za elektronsko dobavljene publikacije, kot to po veljavni ureditvi že velja za dobave publikacij na fizičnih nosilcih, lahko uporabljajo nižje stopnje DDV.

Ob tem je Republika Slovenija zadržana do predloga spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES v delu, ki ob harmonizaciji obravnave elektronsko dobavljenih publikacij z vidika stopenj DDV z obravnavo dobav publikacij na fizičnih nosilcih, v zvezi z navedenimi transakcijami uvaja tudi splošno možnost držav članic glede uporabe zelo nizkih nižjih stopenj DDV, ki so nižje od zdaj najnižjih 5 %, vključno ničelne stopnje, saj takšna ureditev predstavlja izjemo od temeljnega izhodišča sistema DDV, da se na notranjem trgu Evropske unije ne dobavlja blaga in storitev, ki ne bi bili obdavčeni z DDV.

 

Vlada sprejela stališče do predloga direktive glede obveznosti DDV pri opravljanju storitev in prodajo blaga na daljavo

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

Republika Slovenija podpira sprejem predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljvo, ki podpira prizadevanja za zmanjšanje upravnih bremen pri čezmejnem e-poslovanju in sprejem ukrepov, ki zagotavljajo nemoteno delovanje notranjega trga, konkurenčnost podjetij EU in učinkovito obdavčenje v digitalnem gospodarstvu.

V skladu s Strategijo o enotnem digitalnem trgu in Akcijskem načrtu glede DDV – oblikovanje enotnega območja DDV se s predlaganim zakonodajnim predlogom sledi cilju posodobitve pravil o DDV za  čezmejno e-poslovanje.

S predlaganim DDV paketom – predlog za spremembo Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo, se poenostavljajo obveznosti v zvezi z DDV in zagotavlja nevtralnost sistema DDV, ki izenačuje podjetja znotraj EU s podjetji iz tretjih držav. Cilj predlaganih ukrepov je zmanjšanje administrativnih bremen pri čezmejnem e-poslovanju tako za podjetja kot davčne uprave, še posebno za mala in srednja podjetja ter odprava ugotovljenih pomanjkljivosti veljavnih predpisov.

Predvideno je dvostopenjsko izvajanje predloga glede na zahtevnosti sprememb in sicer prve spremembe z učinkom od 1. 1. 2018 in druge spremembe z učinkom od 1. 1. 2021.

 

Vlada sprejela stališče do novele Uredbe o sodelovanju proti goljufijam na področju DDV  

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, ki ga Slovenija podpira.

Republika Slovenija podpira predlog za spremembo Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, ki omogoča širitev sistema mini VEM v okviru posodobitve DDV za čezmejno e-poslovanje.

Cilj predloga spremembe Uredbe št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju DDV je zagotoviti pravno podlago za osnovno infrastrukturo informacijske tehnologije in potrebno sodelovanje držav članic, da se zagotovi širitev sistema mini VEM (vse na enem mestu), ki se predvideva v okviru svežnja zakonodaje o posodobitvi DDV za čezmejno e-poslovanje (predlog za spremembo Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo).

Predlagane spremembe se predvsem tehnične spremembe, ki so potrebne za razširitev uporabe sistema mini VEM ter spremembe, ki se nanašajo na usklajevanje držav članic pri izmenjavi informacij in zahtevkih za uradne preiskave med državami članicami identifikacije in potrošnje, med davčnimi zavezanci in državo članico identifikacije preko države članice identifikacije ter način zaračunavanja nadomestil za stroške med državo članico identifikacije in državo članico potrošnje.

 

Vlada sprejela stališče do izvedbenih ukrepov za direktivo o skupnem sistemu DDV

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Republika Slovenija podpira sprejem predloga Izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki poenostavlja izpolnjevanje DDV obveznosti za mala, srednja in mikro podjetja.

V okviru obstoječega sistema mini »vse na enem mestu« (mini VEM), ki se uporablja pri opravljanju telekomunikacijskih storitev, storitvah oddajanja in elektronskih storitvah od leta 2015 in predstavlja poenostavljen sistem obračunavanja DDV se je pri preverjanju ustreznosti predpisov ugotovilo, da je zahteva po uporabi dveh dokazil pri določitvi kraja prejemnika storitev za mala in srednja podjetja ter mikro podjetja obremenjujoča, ker predstavlja veliko upravno breme. Kot dokazilo o kraju prejemnika storitev se šteje prejemnikov naslov, naslov internetnega protokola naprave (IP), ki jo uporablja prejemnik, bančni podatki, mobilna oznaka države mednarodne identitete mobilnega naročnika, kraj prejemnikovega fiksnega omrežja, prek katerega se zanj opravlja storitev...  V predlogu spremembe Izvedbene uredbe Sveta se odpravlja to pomanjkljivost tako, da lahko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za uporabo sistema mini VEM v primeru, ko opravlja te storitve znotraj Skupnosti in v koledarskem letu vrednost njegovih opravljenih storitev brez DDV ne presega 100.000 evrov, predloži samo eno dokazilo o prejemnikovem sedežu oz. stalnemu naslovu.

Poslanec Čuš je decembra lani DZ v obravnavo in sprejetje predložil predlog novele zakona o DDV, v katerem predlaga, naj se 1. julija letos znižata veljavni stopnji DDV, in sicer splošna stopnja z 22 na 20 odstotkov, nižja pa z 9,5 na 8,5 odstotka. Ker Slovenija v zadnjih letih beleži gospodarsko rast, se mu zdi smiselna postopna odprava ukrepov, ki so bili sprejeti v kriznem času.

Ocenjuje tudi, da bi se s tem ukrepom prihodki državnega proračuna iz naslova zbranega DDV letos zmanjšali za 150 milijonov evrov, pri čemer bi bil neposredni učinek znižanja davčnih stopenj v veliki meri posredno izničen z večjo porabo potrošnikov, boljšimi rezultati podjetij, večjim izplenom drugih davkov in prispevkov ter višjo rastjo BDP.

Vlada njegovemu predlogu nasprotuje. V mnenju, ki ga bo poslala DZ, je opozorila, da mora kljub ugodnim kazalcem tudi v prihodnjih letih nadaljevati postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevati za uspešno upravljanje dolga državnega proračuna.

Proračunski položaj ne daje možnosti za znižanje stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni in/ali odhodkovni strani, ki pa jih predlagatelj ne navaja. Sprememba stopenj DDV, zaradi katere bi iz proračuna letos izpadlo približno 150 milijonov evrov, prihodnje leto pa še dodatnih 150 milijonov evrov, predstavlja ukrep s pomembnimi finančnimi posledicami, ki bi ga bilo treba v skladu zakonom o javnih financah utemeljiti z analizo stroškov in koristi. Take analize predlagatelj ni predložil.

 

Vlada nasprotuje predlogu dopolnitev zakona o bančništvu

Vlada je danes sprejela mnenje o predlogu dopolnitev zakona o bančništvu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Ti predlagajo, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne bi veljala v primeru, če je banka prejela državno pomoč, zaupne podatke pa potrebuje DZ. Vlada temu nasprotuje.

Predlagatelji želijo dopolniti 126. člen zakona o bančništvu, ki ureja dolžnost varovanja zaupnih podatkov. V skladu s predlogom dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne bi veljala tudi v primeru, če je banka prejela državno pomoč ali je bila predmet ukrepov po zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, zaupne podatke pa potrebuje DZ, delovno telo DZ ali preiskovalna komisija DZ.

Dolžnost varovanja zaupnih podatkov po predlogu prav tako ne bi veljala v primeru prenehanja banke, ne glede na to, ali gre za redno ali prisilno prenehanje.

Vlada v mnenju, ki ga pošilja v DZ, ugotavlja, da sta bila podobna predloga za dopolnitev zakona o bančništvu v delu, ki ureja dolžnost varovanja zaupnih bančnih podatkov, v parlamentarni postopek vložena že decembra 2013 in februarja 2015, pri čemer je DZ glede obeh predlogov sprejel sklep, da nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Vlada nobenega od predlogov zakona ni podpirala.

Tudi tokratnega predloga dopolnitev zakona vlada ne podpira, saj v zvezi z njim obstajajo enaki strokovni pomisleki, zaradi katerih ni podprla predhodnih predlogov za spremembo zakona o bančništvu.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z Adrio Airways

Vlada je odgovorila na pisno poslansko vprašanje poslanke  Nade Brinovšek glede Adrie Airways, in sicer v zvezi s sredstvi iz naslova sodnega spora, ki jih je kupec Adrie Airways pridobil samo mesec dni po njenem nakupu.

Vlada uvodoma pojasnjuje, da je Zakon o Slovenskem državnem holdingu osnovni zakon, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb države, v katerega sodi tudi razpolaganje oziroma prodaja kapitalskih naložb, ter poslovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Eden temeljnih namenov zakona je ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev politike od upravljanja oziroma prodaj družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, ter morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje tudi vlada kot skupščina SDH. Vlada tako predlaga strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in člane nadzornega sveta SDH ter sprejme statut SDH, merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti in letni načrt upravljanja kapitalskih naložb. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov in samostojno vodi postopke razpolaganja skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti.

Prodajni postopek Adrie Airways je SDH vodil na podlagi Sklepa o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenske odškodninske družbe, Modre zavarovalnice, D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, ki ga je sprejel državni zbor. Državni zbor je sprejel tudi Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, v katerem je določeno, da so vse naložbe iz navedenega sklepa državnega zbora iz leta 2013 portfeljske in da se njihovi prodajni postopki nadaljujejo. Vlada je na tej podlagi SDH skladno s ZSDH-1 podala soglasje k letnemu načrtu upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi Adria Airways, v kateremu niso navedeni nobeni sodni spori, tako da vlada z njimi ni seznanjena.

Finančna sposobnost letalskega prevoznika je na podlagi Uredbe EU 1008/2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti eden izmed pogojev za pridobitev in veljavnost operativne licence katerega koli letalskega prevoznika Evropske unije, tudi Adrie Airways, brez katere ne more opravljati svoje dejavnosti, tj. letalskega prevoza potnikov in blaga. Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za veljavnost operativne licence Adrie Airways v Republiki Sloveniji izvaja Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, ki se prav tako v okviru presoje finančnih poročil, ki so podlaga za veljavnost operativne licence, ni seznanila z informacijami o morebitnih terjatvah, ki bi lahko bile osnova za sodne spore.

Zaradi razjasnitve navedb iz poslanskega vprašanja je vlada k svojim pojasnilom podaja tudi pojasnilo SDH, ki je upravljal z družbo Adria Airways in vodil njen prodajni postopek6.

V postopku prodaje je SDH v skladu s Politiko upravljanja kapitalskih naložb skupaj z DUTB naročil izvedbo pravnega in finančnega skrbnega pregleda družbe Adria Airways ter izdelavo Poročila o oceni vrednosti 91,58 % večinskega lastniškega kapitala na dan 30.6.2015.

Pravni spori z JAT/ Air Serbia in Republika Srbija v pravnem skrbnem pregledu niso bili zajeti, saj je bil izveden pregled pravdnih sporov od 1.1.2012 dalje. Prodajalci, niti kupci, niso bili podrobno seznanjeni z navzkrižnimi sodnimi spori, ki so izvirali še iz leta 1980. V decembru 2015 so bili prodajalci seznanjeni le s potencialno možnostjo izvršbe s strani JAT/Air Serbia do Adrie Airways v višini cca. 1 mio USD. Uprava Adrie Airways je zadevo reševala s pogajanji, da za ta znesek odleti za Air Serbio. Navedeno pomeni, da je SDH v trenutku prodaje razpolagal le z informacijo o sodnem sporu, ki bi lahko še dodatno ogrozil položaj družbe Adria Airways. Glede na stanje družbe in ocene vrednosti kapitalske naložbe družbe Adria Airways SDH ocenjuje, da tudi vključitev potencialnih dodatnih prilivov iz starih sodnih sporov ne bi spremenila prodajne vrednosti kapitalske naložbe v družbi Adria Airways.

Glede sodnega spora z JAT/Air Serbia SDH še pojasnjuje, da je bila v računovodskih izkazih Adrie Airways evidentirana rezervacija do JAT/Air Serbia v višini 1 mio USD. SDH razpolaga z neuradno informacijo, da se je družba Adria Airways v navzkrižnih sodnih sporih med družbo Adria Airways in JAT/Air Serbia pobotala in je bila Adria Airways na tej podlagi zavezana plačati cca. 1,4 mio USD (na način, da je za ta znesek opravila polete). Prav tako SDH razpolaga z neuradno informacijo, da je Adria Airways v sporu z Republiko Srbijo pridobila 700.000 USD. V celoti je družba Adria Airways iz sodnih sporov iz leta 1980 torej plačala več, kot je iz sodnih sporov dobila. SDH ni znano, od kod informacija, da naj bi Adria Airways dobila 1,7 mio EUR, saj to po preverjanjih SDH ne drži.

 

Vlada odločala o dopolnitvi letnega načrta upravljanja v RTH

Vlada ni dala soglasja k dopolnitvi Letnega načrta upravljanja s kapitalsko družbo RTH. Vlada meni, da dokapitalizacija družbe RTH ni primeren inštrument, saj ima resorno ministrstvo postavki, iz katerih se RTH financira.

Vlada ni dala soglasja k Dopolnitvi Letnega načrta upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik h kateri je soglasje dal Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga in se nanaša na dokapitalizacijo. Vlada se je seznanila, da so v družbi RTH v obdobju 2012-2015 nastali stroški, ki so potrjeni s strani izvajalca nadzora in ki zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju niso bili zaračunani državnemu proračunu, temveč so bili financirani s sredstvi od prodaje premoženja RTH. posledično jih ta ni mogel uporabiti za poplačilo bančnih kreditov. Vlada je ministrstvu za infrastrukturo naložila, da v okviru pogodbe o financiranju zapiralnih del za leto 2017 poplača priznane, a nezaračunane stroške, nastale v obdobju 2012 – 2015, v višini 2,1 mio EUR.                                                      

Državni zbor je sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki pomembno učinkuje tudi na posamezne določbe Zakona o Slovenskem državnem holdingu. S sprejemom strategije se je tako prenehala uporabljati prehodna določba ZSDH-1, ki je določala, da uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) do uveljavitve strategije za razpolaganje s kapitalskimi naložbami države nad skupno knjigovodsko vrednostjo 20 milijonov evrov ali kapitalskim deležem nad 25 % potrebuje soglasje državnega zbora na predlog vlade. V letni načrt upravljanja, ki ga sprejme uprava SDH na podlagi sprejete strategije, morajo biti vključeni tudi podrobnejši cilji razpolaganja v posameznem poslovnem letu. V zakonu je med drugim določeno, da se v letnem načrtu opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju (ali razpolaganju) posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Letni načrt pripravi uprava in k njemu poda soglasje nadzorni svet SDH najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto. Iz namena in zasnove ZSDH-1 sicer izhaja, da se letni načrt upravljanja naložb nanaša na vse relevantne naložbe, vendar samo besedilo členov eksplicitno ne prepoveduje možnosti priprave letnega načrta le za posamično naložbo. ZSDH-1 tudi ne vsebuje posebnih določb glede sprememb oziroma dopolnitev (posameznega) letnega načrta, vendar izhajajoč iz narave letnega načrta lahko ugotovimo, da se le-ta pripravi za posamezno leto in da se tako v primeru sprejema, kot tudi v primeru dopolnitve, lahko uporabijo splošne določbe ZSDH-1 glede sprejema letnega načrta.

Vlada Republike Slovenije je SDH dala soglasje k Letnemu načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016. SDH je predlagal, da se Letni načrt upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi RTH dopolni. Vlada meni, da dokapitalizacija družbe RTH ni primeren inštrument, saj ima resorno ministrstvo postavki, iz katerih se RTH financira.

 

Vlada izvedla prerazporeditev pravic porabe  

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izvedla prerazporeditev pravic porabe in sicer za potrebe ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport predlaga prerazporeditev pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta v višini 534.000,00 evrov. S prerazporeditvijo sredstev se bo preprečilo nižanje kakovosti slovenskega športa na programih otrok in mladine, saj so se integralna sredstva za programe športa v zadnjih letih, zaradi varčevalnih ukrepov, nesorazmerno veliko zmanjševala v primerjavi z drugimi programi in s tem se je resno ogrozilo programe priprav in nastopov državnih reprezentanc otrok in mladine ter izvajanje športa otrok in mladine ter športne rekreacije.

Ministrstvo za finance predlaga prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 932.000,00 evrov in sicer na proračunski postavki Program vrhunskega športa in Šport otrok in mladine ter športna rekreacija pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. S predlagano prerazporeditvijo pravic porabe se bo zagotovila ponovna vzpostavitev sistema optimalnih priprav in nastopov mladinskih in članskih reprezentanc Slovenije na največjih mednarodnih tekmovanjih in olimpijskih igrah.

Integralna sredstva za programe športa, s katerimi MIZŠ financira priprave in nastope naših mladinskih in članskih reprezentanc na največjih mednarodnih tekmovanjih, so se v času varčevalnih ukrepov, nesorazmerno veliko zmanjšala v primerjavi z drugimi programi. Od vključno leta 2012 naprej, so se sredstva za programe športa vsako leto zniževala. V letu 2015 in 2016 so ta sredstva znašala zgolj 83% sredstev iz leta 2011. V obdobju od leta 2012 do leta 2016 beležimo skupni upad sredstev v višini okoli 7 milijonov evrov.

 

Odnosi z javnostmi