Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada kot skupščina dokapitalizirala SDH

Ljubljana, 22. december 2016 - Vlada je na današnji redni seji kot skupščina dokapitalizirala Slovenski državni holding.

Na podlagi 77. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) je SDH nastal s prevzemom pristojnosti, nalog in obveznosti Slovenske odškodninske družbe (SOD) oziroma njegovega predhodnika Slovenskega odškodninskega sklada (SOS). Pravne osnove za ustanovitev SOS so bile določene v prvih letih osamosvojitve Republike Slovenije, in sicer najprej v Zakonu o denacionalizaciji (ZDen), ki ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi. ZDen je v 51. členu kot zavezanca za odškodnino v obveznicah in delnicah, s katerimi razpolaga Republika Slovenija, določil SOS, ki ima glede na določbo 60. člena istega zakona v postopkih denacionalizacije položaj stranke v postopku. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZZLPPO), ki je urejal lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki, je v 39. členu določal, da SOS pridobi 10% vrednosti posameznega podjetja v delnicah ali v kupnini. Isti člen je tudi določal, da se SOS ustanovi s posebnim zakonom, v katerem se uredijo tudi drugi viri sredstev ter njegova organiziranost, pristojnosti, pravice in obveznosti. Na tej podlagi je bil leta 1993 sprejet Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS), ki je določil ustanovitev, pristojnosti, pravice in obveznosti SOS. ZSOS je v 2. členu določil, da je SOS finančna organizacija za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji, zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja. Leta 2000 se je SOS skladno s 60. členom Zakona o javnih skladih preimenoval v SOD.

 

Za izpolnjevanje nalog, ki se nanašajo na poravnavo obveznosti upravičencem v postopkih denacionalizacije je bila izdana Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad. Na njeni podlagi je bilo izdanih osem serij obveznic SOS2E v skupnem številu 18.700.000 obveznic, katerih skupna vrednost znaša 956.131.000 EUR. Do vključno četrte serije je obveznica nosila oznako SOS2 in je bila izdana v apoenih po 100 DEM. S sklepom o peti izdaji obveznic SOD so bile obveznice izdane v apoenih po 51,13 EUR in so zato dobile oznako SOS2E. Skladno z uredbo se je glavnica začela izplačevati 1. 12. 2014, zadnji obrok pa je zapadel 1. 6. 2016.

 

SDH (prej SOS in SOD)  je  od leta 1993 pa do letošnjega leta vse zakonske obveznosti redno in pravočasno poravnaval upravičencem za odškodnine. Likvidnostne težave SOD so se pojavile leta 2009, predvsem zaradi nezmožnosti izvrševanja vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki jih je skladno z določili Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO) izvajal SOD v imenu Republike Slovenije kot zavezanke za omenjena vračila. Posledično je bil sprejet Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe iz naslova kreditov, najetih za financiranje Slovenske odškodninske družbe v letu 2009, s katerim je Republika Slovenija podelila SOD poroštvo do skupne višine glavnic v znesku do 180.000.000 evrov s pripadajočimi obrestmi in stroški kreditov. S spremembo ZVVJTO-E v letu 2011 je bilo določeno, da za vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje zagotovi Republika Slovenija potrebna sredstva v proračunu. Krediti, ki so bili najeti na podlagi poroštvenega zakona iz leta 2009 so bili poplačani. V letu 2010 je bil sprejet nov Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe v višini 300.000.000 evrov iz naslova najetih kreditov in izdanih obveznic za financiranje Slovenske odškodninske družbe v letu 2010 (ZPSOD10). Iz obrazložitve predloga ZPSOD10 izhaja, da je bil poglaviten razlog za sprejem zakona zagotovitev potrebnih finančnih virov za poplačilo zakonskih obveznosti SOD, ki ima za poravnavo zakonskih in pogodbenih obveznosti naložbe v delnice in deleže gospodarskih družb ter bank in drugih finančnih institucij, ki jih je pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, z nakupi in na drugih podlagah, vendar jih zaradi bistveno spremenjenih finančnih okoliščin ni mogel prodajati. V obrazložitvi je zapisano: »Od vseh kapitalskih naložb predstavljajo strateške naložbe družbe SOD več kot 90% portfelja in je brez dogovora z državo glede umika iz strateških naložb nemogoče poravnavati obveznosti družbe SOD v naslednjih letih.« Iz teh razlogov je bil sprejet ZPSOD10, ki je med drugim rok za odplačila posameznega kredita oziroma rok zapadlosti posamezne obveznice določil na največ sedem let od dneva prvega črpanja tega kredita oziroma od izdaje obveznice. Rok je bil vezan na osnovni cilj pri upravljanju z likvidnostjo SOD in samega ZPSOD10, kar je bil »uspešen zaključek denacionalizacije v letu 2016 z obstoječim premoženjem družbe SOD«. Cilj je bil namreč vezan na izplačilo zadnjega obroka obveznic iz naslova denacionalizacije, ki se je iztekel 1. 6. 2016.

 

Iz letnega poročila SDH za leto 2015 izhaja, da je bilo po podatkih Ministrstva za pravosodje na dan 31. 12. 2015 pri upravnih organih pravnomočno zaključenih 99,5 % zadev. Skupno število nerešenih zadev po teh podatkih znaša 192 zadev. Pri okrajnih sodiščih je zaključenih 98,6 %, pri čemer se ta podatek nanaša le na zadeve po 5. členu ZDen, nerešenih pa je še 14 zadev. Med objavljenimi podatki pa ni podatkov o vloženih in nerešenih zahtevkih po določbi 73. člena ZDen in o zahtevkih ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti za odškodnino v obveznicah, ki se vlagajo na sodiščih po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZAgrS). SDH je imel na dan 31. 12. 2015 evidentiranih skupaj še cca. 297 nerešenih zahtevkov, ki bodo imeli za SDH še dodatne finančne posledice.

 

Ob preoblikovanju SOD v SDH na podlagi 77. člena ZSDH-1 je SDH od SOD prevzel finančne obveznosti v višini 766.632.056,97 EUR in jih v obdobju do 9. 12. 2016 ob izdaji obveznice v višini 100.000.000 EUR odplačal v višini 495.257.081,39 EUR, tako da trenutna zadolženost SDH znaša 387.515.844,67 EUR. V letu 2010 sklenjenim kreditom v višini 280.000.000 EUR zapade državno poroštvo skladno z ZPSOD10 v letu 2017.

 

Državni zbor Republike Slovenije je 13. 7. 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (strategija), ki je skladno z ZSDH-1 kapitalske naložbe države razvrstila med portfeljske, pomembne in strateške. Strategija je kapitalske naložbe v lasti SDH, ki so bile skladno z ZDen, ZZLPPO in ZSOS namenjene za  poravnavo obveznosti upravičencem po zakonih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja, v večini razvrstila med pomembne in strateške naložbe, ki predstavljajo 83,17 % knjigovodske vrednosti celotnega portfelja SDH. Skladno z drugim odstavkom 15. člena ZSDH-1 SDH s temi naložbami ne sme razpolagati na način, da minimalni delež pade pod 25 % + 1 delnico oziroma 50 % + 1 delnico, kar pomeni, da SDH s pomembnimi in strateškimi naložbami ne sme razpolagati in tako iz tega naslova ne more pridobiti finančnih virov za odplačevanje kreditov, ki jih je s poroštvom države najel za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Preostalih 16,83 % knjigovodske vrednosti kapitalskih naložb SDH predstavljajo portfeljske naložbe, s katerimi lahko SDH skladno s 14. členom ZSDH-1 prosto razpolaga oziroma jih proda. Skupna knjigovodska vrednost portfeljskih naložb SDH znaša dobrih 130 mio EUR, vendar kar 35 % te vrednosti predstavljata naložbi v Telekomu Slovenije in Cinkarni Celje, v primeru katerih sta se privatizacijska postopka v letu 2015 zaključila neuspešno. Dividende, ki jih SDH pridobi iz lastništva kapitalskih naložb, so v letu 2016 znašale 43,82 mio EUR.

 

Glede na navedene utemeljitve je dejstvo, da je SDH prevzel finančne obveznosti s področja denacionalizacije, za kritje katerih mu je Republika Slovenija namenila kapitalske naložbe, ki pa so skladno s strategijo v večjem delu pomembne in strateške in v finančnem pomenu služijo SDH le v obliki dividend, kar ne predstavlja zadostnega finančnega priliva niti za kratkoročno niti za dolgoročno poplačilo finančnih obveznosti SDH, niti tega ne zagotavlja potencialna prodaja vseh portfeljskih naložb SDH. Zaradi tega je morebiten sprejem novega poroštvenega zakona, s katerim bi se lahko 280 mio EUR kreditov SDH, katerim zapade poroštvo v letu 2017, refinanciralo v daljše časovno obdobje, neustrezno, tudi z vidika zahtev po zmanjšanju javnega dolga in javnofinančne konsolidacije. Brez podaljšanja poroštva država na drugi strani z veliko verjetnostjo tvega aktivacijo 3. člena ZPSOD10: če SDH ne bo poravnal posamezne obveznosti iz naslova najetih kreditov, za katere je Republika Slovenija dala poroštvo, bo Republika Slovenija poravnala zapadle obveznosti namesto SDH. To bi pomenilo neposreden odliv iz državnega proračuna in vzpostavitev terjatve do SDH oziroma prenos zastavljenih delnic SDH v Krki v last Republike Slovenije. Poleg tega bi unovčenje poroštva pomenilo tudi zelo slabo sporočilo finančnemu trgu. Najprimernejša rešitev je zato dokapitalizacija SDH, pri čemer se sredstva smejo uporabiti izključno za poplačilo finančnih obveznosti družbe iz naslova obstoječih posojil, zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije in s tem zagotovitve vzdržnega obsega finančnega dolga družbe. Kot protiutež predlagani dokapitalizaciji, Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za finance, da do 30. 3. 2017 pripravi predlog zakonske ureditve, na podlagi katere bo Republika Slovenija neodplačno prevzela sorazmerni del premoženja, ki ga je za namen kritja obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev pridobil Slovenski odškodninski sklad in s katerim sta kasneje upravljala Slovenska odškodninska družba in SDH.. S tem bi Republika Slovenija , zagotovila likvidnost SDH za poplačilo kreditov in ohranila pomembne in strateške naložbe v svoji lasti.

 

Služba za odnose z javnostmi