Skoči na vsebino

NOVICA

Finančni ministri EU na zasedanju v Bruslju veliko pozornost posvetili davčnim vprašanjem

Bruselj, 8. november 2016 – Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju obravnavali sveženj zakonodajnih predlogov za reformo obdavčitve dohodkov pravnih oseb v EU in sprejeli nadaljnje ukrepe za povečanje pripravljenosti posameznih tretjih držav za izmenjavo podatkov na davčnem področju. Ministrica Vraničar Ermanova je imela ob robu zasedanja tudi dvostransko srečanje s podpredsednikom Evropske komisije Valdisom Dombrovskisom, med drugim pristojnim za evro, evropski semester in socialni dialog.

Komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici je na zasedanju predstavil sveženj zakonodajnih predlogov za reformo obdavčitve dohodkov pravnih oseb v EU, s čimer želi Evropska komisija prispevati k pravičnejšemu obdavčenju dohodkov pravnih oseb in enostavnejšemu ter podjetjem bolj prijaznemu davčnemu okolju. Paket vključuje tudi ponovni predlog glede skupne (konsolidirane) osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

 

Države so izmenjale začetna stališča o teh predlogih. V prihodnih mesecih jih bodo podrobneje preučile, na tehnični ravni pa se bo nadaljevalo delo na zakonodajnih predlogih. Slovenija podpira skupna pravila za določanje davčne osnove in se zavzema za učinkovit postopek reševanja sporov med državami, nekoliko bolj pa je zadržana do konsolidacije davčnih osnov.

 

Ministri so sprejeli tudi kompromisni predlog sklepov glede kriterijev in procesa vzpostavitve skupnega seznama EU o tretjih državah, ki potencialno niso pripravljene sodelovati pri izmenjavi podatkov na davčnem področju. Dialog z njimi se bo začel prihodnje leto, želja ministrov pa je, da se približajo ravni transparentnosti in dobremu upravljanju, ki velja v članicah EU. Če dialog ne bo uspešen, se bo začela priprava omenjenega seznama.

 

Ministri so obravnavali tudi poročila EU in evropskega statističnega urada Eurostat o statističnih vprašanjih. Ministrico Vraničar Ermanovo veseli, da naj bi se priročnik, na podlagi katerega se presoja vpliv posameznih transakcij na javni dolg in javnofinančni primanjkljaj, spremenil le vsaki dve leti, kar prispeva k večji stabilnosti pravil in večji predvidljivosti pri vodenju ekonomske politike.

 

Na ponedeljkovem zasedanju evroskupine je Evropska komisija ministre seznanila tudi s postopki glede osnutkov proračunskih načrtov za leto 2017, ki so jih morale članice evrskega območja v Bruselj poslati do 15. oktobra. Komisija bo 16. novembra podala oceno, ali so osnutki skladni z določili pakta za stabilnost in rast in s priporočenim strukturnim naporom za posamezno leto. Evroskupina bo te ocene obravnavala na zasedanju 5. decembra.

 

Slovenije ni v skupini sedmih držav, ki jih je komisija konec oktobra že prosila za nekatera pojasnila. Ministrica to vidi kot znak, da smo osnutek proračunskega načrta pripravili v skladu s predpisano metodologijo in da smo zagotovili vse potrebne podatke, ki jih Evropska komisija potrebuje, da vsebinsko presodi o fiskalnem naporu, ki ga načrtujemo za prihodnje leto. Rezultati o vsebinski presoji bodo znani 16. novembra.

 

Na ponedeljkovem zasedanju evroskupine so ministri obravnavali tudi stanje v Grčiji, Španiji in na Cipru. V Grčiji institucije trenutno izvajajo drugi pregled uresničevanja ukrepov iz tretjega programa finančne pomoči, za katerega ministri upajo, da bo končan čim prej. Glede Španije in Cipra so ugotovili, da po zaključku programov pomoči napredujeta dobro, čeprav nekateri izzivi ostajajo – za Španijo npr. na področju konsolidacije javnih financ, Ciper pa ima še vedno precej visok delež slabih posojil v bankah.

 

Finančni ministri EU so gostili tudi predsedujočo Nadzornemu odboru Evropske centralne banke Daniele Nouy in direktorico Enotnega odbora za reševanje Elke König, ki sta predstavili delo in prihodnje izzive na področju bančnega sektorja.

 

Ministrica Vraničar Ermanova se je ob robu zasedanja sestala tudi s komisarjem Dombrovskisom. To je bilo njuno prvo srečanje po prevzemu ministrskega položaja. Ob predstavitvi svojih načrtov je povedala, da bo Slovenija nadaljevala s fiskalno konsolidacijo, prestrukturiranjem podjetij in zniževanjem deleža slabih posojil v bankah. Še naprej si bo prizadevala tudi za izboljšanje upravljanja državnega premoženja in uspešno dokončanje dela Družbe za upravljanje terjatev bank.

 

Komisar Dombrovskis je ocenil, da je Slovenija na področju javnih financ dosegla pomemben napredek. Po izstopu iz postopkov presežnega javnofinančnega primanjkljaja in presežnih makroekonomskih neravnovesij je nadaljevanje zastavljene politike označil kot zelo dobrodošlo.

 

Ministrica Vraničar Ermanova je v pogovoru izrazila tudi upanje, da se bodo nadaljevala prizadevanja delovne skupine za izboljšanje metodologije Evropske komisije pri izračunavanju potrebnega strukturnega napora, ki izhaja iz izračuna potencialne rasti gospodarstva. Rezultati, ki izhajajo iz obstoječe metodologije za izračun proizvodne vrzeli, Sloveniji dajejo napačne usmeritve pri vodenju makroekonomske politike. Ministrica zato pozdravlja dodatno presojo rezultatov s t. i. testom verodostojnosti.

 

Služba za odnose z javnostmi