Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister za finance predstavil dosežke ministrstva v prvem letu mandata Vlade RS

Ljubljana, 25. januar 2012 – Minister za finance dr. Janez Šušteršič je na današnji novinarski konferenci podal oceno mandata ter predstavil ključne naloge, ki po njegovi oceni čakajo ministrstvo v obdobju naslednjih nekaj mesecev.

Ministrstvo za finance je v prvem letu mandata te vlade pripravilo 49 zakonskih aktov, 30 predlogov uredb in 124 podzakonskih predpisov ministra, skupno torej 203 aktov

 

Ministrstvo za finance si je ob nastopu novega mandata kot ključno izhodišče svojih aktivnosti zastavilo zagotavljanje trdnega in stabilnega bančnega in finančnega sistema Republike Slovenije.

 

Srednjeročna konsolidacija javnih financ

Ministrstvo je ob začetku mandata v luči poslabšane gospodarske slike pričelo pospešeno pripravljati rebalans proračuna za leto 2012, v katerem si je zastavilo ciljno znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Izdatno je zmanjšalo odhodke proračuna oz. porabo za okoli 800 mio evrov, česar se je vlada najprej lotila z varčevanjem pri materialnih stroških, naknadno pa še s posegom v zakonodajo, na kateri so temeljili odhodki proračuna in javnih blagajn. V tem okviru je ministrstvo skupaj z ostalimi proračunskimi uporabniki pripravilo varčevalni Zakon za uravnoteženje javnih financ, s pomočjo katerega je bilo spremenjenih skoraj 40 posamičnih zakonov.

Ministrstvo za finance je v luči trdne odločenosti znižanja proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP pripravilo Proračuna za leti 2013 in 2014. Vlada si želi v čim krajšem obdobju ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast, zato je v predloga proračunov vgradila gospodarske spodbude in že v predlogu proračuna za 2013 predvidela 600 mio več sredstev za investicije kot v rebalansu 2012, kar je v veliki meri povezano s črpanjem evropskih sredstev. Proračun za letošnje leto vsebuje kombinacijo varčevanja in dodatnih prihodkov, kar vse skupaj daje možnost za razvojne spodbude. Vlada tako lahko načrtuje proračunski primanjkljaj v višini 2,8 odstotka BDP v letu 2013, hkrati pa zagotavlja približno 800 milijonov evrov spodbud za gospodarstvo, investicijske projekte in davčne olajšave.

 

Sistemski ukrepi na področju bančništva za odpravo kreditnega krča

Kot ključni ukrep, ki bo pripomogel k odpravi kreditnega krča in prispeval k zagonu gospodarske rasti in boljšim pogojem za razvoj Slovenije vsekakor izpostavljamo Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. V času finančne krize se je izkazalo, da ima slovenski bančni sistem precejšnje strukturne probleme, zato je ministrstvo za finance kot skrbnik stabilnosti slovenskega bančnega sistema in kot odgovorno za pripravo sistemskih rešitev, nemudoma pristopilo k oblikovanju ukrepov, ki bi pripomogli k dolgoročni krepitvi bančnega sektorja. Cilj zakona je širši od samega reševanja bank, saj se bo preko pomoči bankam saniralo gospodarstvo, ki je kritično prezadolženo in je ključ problema tako kreditnega in kapitalskega krča kot tudi nizke gospodarske rasti. Kreditni krč bo popustil, saj bodo banke po prenosu terjatev sprostile kapital, vezan na slabe naložbe v njihovih bilancah, ta kapital pa bo lahko uporabljen za nova posojila.

14. decembra 2012 je Državni zbor sprejel tudi dopolnitev Zakona o bančništvu. Glavni cilj sprememb je okrepitev pristojnosti Banke Slovenije za reševanje vprašanj, s katerimi se sooča bančni sistem v neugodnih finančnih razmerah. Zakon tako uvaja pristojnost Banke Slovenije, da ukrepa v primeru ugotovljenih kršitev v banki ali določene verjetnosti kršitve, ki se lahko pojavijo na področju upravljanja s tveganji in kapitalske ustreznosti. Zakon omogoča nadzorniku uporabo preventivnih ukrepov za odpravo negativnih vplivov in morebitnih kršitev v posamezni banki. Zakon uvaja tudi nov izredni ukrep in sicer dogovor o prenosu sredstev banke na prevzemnika. Ti ukrepi se lahko uporabijo, če je ogrožena stabilnost finančnega sistema ali v primeru, da banke izgubijo zaupanje svojih komitentov in vlagateljev in bi bilo zaradi tega potrebno izvesti ukrepe za krepitev njihovega kapitala. Novi izredni ukrepi so:

• imenovanje izredne uprave banke;

• obvezna odsvojitev delnic banke, na račun obstoječih delničarjev;

• povečanje osnovnega kapitala banke v skladu s sklepom Banke Slovenije in

• prenos sredstev banke na prevzemnika.

Zakon vsebuje določbo, ki omogoča Banki Slovenije, da prepove članu nadzornega sveta banke opravljanje svoje funkcije, če je kršil dolžnosti člana nadzornega sveta ali če član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev za imenovanje. Novela zakona določa tudi izjeme pri uporabi zakona o prevzemih na področju bančnega sistema. Te izjeme so potrebne za nemoteno izvajanje zgoraj navedenih ukrepov nadzora s strani Banke Slovenije.

 

Stabilen in učinkovit okvir za upravljanje državnega premoženja

Vlada je Zakon o slovenskem državnem holdingu pripravila zlasti zaradi pomanjkanja transparentnosti obstoječega sistema upravljanja s kapitalskimi naložbami države, njene izgubljene kredibilnosti v tujini in zagotavljanja upravljanja državnih kapitalskih naložb na enem mestu. Vlada se je zavedala, da mora nujno sprejeti odločne strukturne ukrepe ter izboljšati upravljanje z državnim premoženjem ter na ta način prispevati k maksimiranju njegove vrednosti. Zakon predstavlja rešitev za odpravo anomalij, ki so se pojavile pri izvajanju Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN). S spremembo sistema se bo doseglo učinkovito upravljanje vseh državnih naložb na enem mestu, kar bo kot del strukturnih reform prispevalo k stabilizaciji javnih financ in izboljšanju gospodarskega okolja.

 

Nemoteno financiranje državnega proračuna

V lanskem oktobru se je Slovenija uspešno zadolžila, saj je naameriškem trgu izdala referenčno 10 letno državno obveznico v višini 2,25 milijarde ameriških dolarjev (USD) in tako zagotovila nemoteno financiranje proračuna. Zadolžitev predstavlja prelomnico za Slovenijo na kapitalskih trgih, zlasti v luči ponovnega dostopa do mednarodnih kapitalskih trgov kot tudi spremembe trenda cene zadolževanja na finančnih trgih. Z uspehom transakcije je potrjena pravilna usmeritev programa reform nove vlade in ohranjanje njenega dostopa do mednarodnih kapitalskih trgov.

 

Davčni ukrepi za spodbujanje gospodarske aktivnosti

Ministrstvo za finance je v prvem letu mandata s postopnimi spremembami v davčnem sistemu zagotovila davčne pogoje poslovanja, ki bodo stimulativno vplivali na čim hitrejše gospodarsko okrevanje in podprli prizadevanja ekonomske politike vlade za ponovni gospodarski zagon.

S prvim paketom je Vlada med drugim davčno razbremenila podjetja in zvišala nekatere davčne olajšave. Uveljavljeno je bilo postopno znižanje davčne stopnje od dohodkov pravnih oseb (zniževanje po eno odstotno točko, vse do leta 2015, ko bo znašala 15 %), zvišala se  je olajšava za investiranje, in sicer s 30 % na 40 % investiranega zneska, ob sočasni ukinitvi najvišjega dovoljenega obsega investiranega zneska v višini 30.000 evrov, višja je tudi splošna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj (zvišanje iz 40 % na 100 %).

Spremembe v obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb, uveljavljene z ZUJF, so prinesle predvsem razbremenitev skupine zavezancev z aktivnimi dohodki nad 1,3-kratnikom povprečne plače v RS, obenem pa se bo, v letih 2013 in 2014, s stopnjo 50 % obremenilo aktivne dohodke, ki presegajo znesek okoli 5 povprečnih plač.

Na področju trošarin so bile z novelo Zakona o trošarinah v prvi polovici leta 2012 začrtane spremembe na področju višine trošarin na cigarete, z namenom zagotovitve dodatnih sredstev za državni proračun, hkrati pa je Vlada želela s sprejeto rešitvijo zagotoviti tudi višjo raven varovanja človekovega zdravja. S spremembo zakona se je določilo postopno povišanje minimalnega zneska trošarine (s 1. januarjem na 97 evrov za tisoč kosov cigaret) ter spremembo razmerja med specifično in proporcionalno trošarino.

Nadaljnje spremembe, sprejete konec leta 2012 in uveljavljene v letu 2013, bodo poslovnim subjektom pomenile večjo administrativno poenostavitev v zvezi s prostovoljnim izpolnjevanjem davčnih obveznosti na strani davčnih zavezancev. Spremembe zakonodaje bodo poslovnim subjektom, ki v predhodnem davčnem obdobju ne presegajo 50.000 evrov prihodkov, omogočile vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pri tem bodo pri določanju davčne osnove upoštevali normirane odhodke v višini 70% davčno priznanih prihodkov, ter cedularni način obdavčevanja z uporabo fiksne davčne stopnje v višini 20% za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, davek od dohodkov pravnih oseb pa se bo plačeval po stopnji, kot so določene v skladu z zakonom. Uvedba sistema pavšalne obdavčitve preko določitve višine normiranih odhodkov za najmanjše poslovne subjekte, bo pomenila oblikovanje spodbudnega poslovnega okolja za razvoj novih podjetniških idej, obenem pa bo lahko tudi ureditev obdavčevanja stimulativno vplivala na obseg obstoječih dejavnosti in evidentiranje novih poslovnih subjektov.

Pomembna je tudi sprememba Zakona o davku na dodano vrednost glede povišanja praga letnega prometa, pod katerim je davčnim zavezancem omogočena uporaba sheme za male davčne zavezance in s tem oprostitev obračunavanja DDV, iz sedanjih 25.000 eurov na 50.000 eurov obdavčljivega prometa, ki naj bi se realizirala najkasneje do 30. 6. 2013.

S ciljem zagotavljanja dodatnih prihodkov je bil sprejet Zakon o davku na finančne storitve, ki uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, ki so po zakonu, ki ureja sistem DDV, oproščene plačila DDV. Med finančne storitve se po zakonu, ki ureja bančništvo, štejejo tudi zavarovalne storitve. Prav tako pa je Vlada tudi proučila prvotni namen davka na bilančno vsoto bank, ki naj bi spodbudil banke k povečanju njihove kreditne aktivnosti nefinančnemu sektorju. Z upoštevanjem dejstva, da le-ta ni bil dosežen, je sprejela ukrep, s katerim bo z instrumentom znižanja olajšave pri tem davku, sledila prvenstveno le fiskalnim ciljem.

 

Z namenom dodatne obremenitve oseb, ki imajo v lasti nepremično premoženje, je Vlada v skladu s koalicijskim dogovorom, pripravila spremembo Zakona za uravnoteženje javnih financ in razširila obseg obdavčitve z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti, za leti 2013 in 2014, z 1 mio na 500.000 evrov. S tem je dosežena večja porazdelitev bremena stroškov javnofinančne konsolidacije med širši krog zavezancev.

 

Eden bistvenih sklopov ukrepov za konsolidacijo javnih financ so aktivnosti za zmanjšanje davčnih utaj ob dejstvu, da se Slovenija po podatkih Evropske komisije uvršča med države z relativno visokim deležem sive ekonomije. Na tem področju je vlada pripravila ukrepe, ki prispevajo k enostavnejšemu in preglednejšemu davčnemu sistemu, ki zagotavlja popolnejše zajetje pobiranja davkov ob manjših stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti pri davčnih zavezancih in upravljanja sistema pobiranja davkov pri davčnih organih. Dodatne učinke v smeri večje učinkovitosti davčnega nadzora vlada pričakuje tudi od projekta združevanja Davčne in Carinske uprave v enotno službo za pobiranje javnofinančnih prihodkov, ki se načrtuje s 1. 7. 2013.

 

Preglednejši, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja in prihranki skupnih javnih naročil vlade

Spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, ki so začele veljati konec l. 2012, vzpostavljajo učinkovitejši sistem javnega naročanja. Prav tako je Ministrstvo za finance pri izvajanju skupnih javnih naročil v letu 2012 doseglo prihranke v višini 14,9 milijonov evrov, v letu 2013 pa iz naslova že izvedenih skupnih naročil pričakujemo še 7,8 milijonov dodatnih prihrankov.

 

Z novelami zakonov se zagotavlja večja transparentnost pri oddaji naročil, vsebinsko odločanje o ponudbah in nižje stroški za sodelovanje v postopku javnega naročanja, s tem pa večja konkurenčnost in gospodarnejša raba javnih sredstev. Z novelami zakonov je ministrstvo naredilo prvi korak v širši reformi sistema javnega naročanja.

 

Minister je v nadaljevanju izpostavil tudi nekatere projekte, ki jih ministrstvo ni uspelo izvesti. Med njimi je izpostavil, da ni prišlo do umika države iz gospodarstva. Temu je botrovala predvsem napaka v strateški oceni, da je treba najprej vzpostaviti institucionalni okvir za umik države, ter da je vmesnem času možno korektno sodelovati z ljudmi, ki so upravljali s premoženjem države. Poleg tega je omenil še:

-          pomanjkanje časa za ukvarjanje s prakso in problemi delovanja davčne uprave in za poenostavitve davčnega sistema in postopkov;

-          neuspeh spreminjanja prakse kadrovanja po principu strankarskih kvot, kjer bi morala tudi Državljanska lista nujno ravnati manj oportunistično. Na tem mestu je izrazil zadovoljstvo nad nekaterimi pomembnimi imenovanji v bankah, kjer je bila pomembna tudi podpora Banke Slovenije;

-          velik problem, da je bila razprava o obremenitvi dela, tudi o socialni kapici, povsem potisnjena v ozadje in da se je v politiki nihče ne upa dati na dnevni red, čeprav bi bila njena uvedba nujna;

-          pri pokojninski reformi, ki je sicer res bila nujna, nismo uspeli preprečiti povišanj obremenitev za gospodarstvo in podjetnike, hkrati pa je zaradi naglice prišlo do nekaterih nedorečenosti v zakonu, ki jih bo treba hitro reševati;

-          še vedno nimamo nobene resne vizije zdravstvene reforme in da se samo gasi najnujnejše finančne požare, čeprav je reforma nujna;

-          zmanjkalo časa tudi za razpravo o novi ureditvi igralniške dejavnosti, čeprav imamo rešitve pripravljene.  

 

Ob koncu novinarske konference je minister predstavil še odprte nujne naloge, ki se bodo morale v prihodnjih mesecih nadaljevati. Izpostavil je predvsem:

-          nadaljevanje postopkov za ustanovitev slabe banke, imenovanje neizvršnih direktorjev, ki jih je predlagalo ministrstvo za finance, dokončanje priprave in usklajevanja statuta in uredbe, ki bo določila način, vrednotenje, kategorije prenosa terjatev. To delo je še vedno mogoče dokončati v prvih treh mesecih leta, kot je ministrstvo že napovedalo.

-          Sprejem klasifikacije naložb, ki jo je predlagalo ministrstvo ter z naše strani predlaganega nadzornika. Žal se zadeva zelo zapleta in tudi v Državnem zboru ni prave volje za skupno iskanje najboljših ljudi.

-          Predlaganje ukrepov za nadomestilo umika dviga DDV. To so predvsem zakon o davku na sladke pijače in loterijske srečke. Oba zakona sta pripravljena in bosta predvidoma v naslednjem tednu posredovana v javno razpravo in medresorsko usklajevanje.

-          Likvidnost proračuna zagotovljena do junija, vendar pa je potrebno sprejeti program financiranja državnega proračuna in začeti aktivno preiskovati različne možnosti izdaje novih obveznic. Ravno tako je ministrstvo vladi že predlagalo imenovanje v.d. generalnega direktorja Direktorata za zakladništvo, ki se je kalil med izdajo ameriške obveznice.

-          Projekt združevanja DURS in CURS v Finančno upravo RS je potrebno peljati naprej in proces združevanja dokončati do konca junija 2013.

 

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI