Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada sprejela mnenje k noveli Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je vložila poslanska skupina Pozitivne Slovenije

Ljubljana, 24. januar 2012 - Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem.

Državni zbor je vladi v mnenje poslal predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jani Möderndorfer).

 

Poslanci pri obrazložitvi razlogov za vložitev omenjenega predloga navajajo neupoštevanje pripomb Pozitivne Slovenije pri sprejemanju Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Njihove zahteve so se nanašale na možnost revizij Računskega sodišča, dostopa do informacij javnega značaja, obveznosti uporabe določb Zakona o javnem naročanju, uravnoteženi sestavi nadzornega sveta in načinu odločanja nadzornega sveta glede dokapitalizacij obstoječega in morebitnega novega nakupa premoženja.

 

Skladno s tem predlog zakona skupine poslank in poslancev predvideva nov 5.a člen, nov 6.a člen, spremenjeni tretji odstavek 21. člena, nov tretji in četrti odstavek 24. člena in nov 29.a člen, v katerih so zajete naslednje poglavitne rešitve, h katerim vlada podaja mnenje, kot sledi v nadaljevanju:

 

- 1. člen predloga zakona: Slovenski državni holding in njegove odvisne družbe morajo pri naročanju blaga, storitev in gradenj ravnati kot naročnik po zakonu, ki ureja javno naročanje, vendar pa ta obveznost ne velja za družbe, v katerih ima Slovenski državni holding kapitalsko naložbo, v kolikor takšna družba ni zavezanec za naročanje po določbah zakona, ki ureja javno naročanje. Predlagatelji svoj predlog utemeljujejo s transparentnostjo delovanja ter učinkovitostjo in gospodarnostjo ravnanja s premoženjem, s katerim razpolaga Slovenski državni holding in njegove odvisne družbe.

Vlada namenu, kateremu sledi določba 1. člena, ne nasprotuje. Postavlja pa se vprašanje, če je določba 1. člena sploh potrebna, če upoštevamo obstoječa pravila javnega naročanja.

 

Zavezance k uporabi določb javnega naročanja določa Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) in sicer na podlagi veljavne direktive, skladno s katero bo torej SDH tako kot predhodno AUKN, sam po sebi naročnik in torej izrecna določba v ZSDH ni potrebna. Vlada meni, da ni potrebno k pravilom javnega naročanja zavezovati podjetja, ki delujejo konkurenčno in ne opravljajo dejavnosti v splošnem interesu, saj bi to bilo pretirano in za podjetje preveč obremenjujoče, poleg tega bi bil to tudi iz primerjalno pravnega vidika unikum, dodatno pa takih podjetij tudi zaradi evropskega predpisa, na podlagi katerega je bil sprejet ZJN-2, ne moremo uvrščati med naročnike. Po drugi strani pa Vlada pojasnjuje, da so nekatera javna podjetja že danes zavezana k oddaji naročila po ZJN-2, ko opravljajo dejavnost v splošnem interesu. Zaradi vsega navedenega in jasnih obstoječih pravil, ki določajo, kdo so zavezanci za javno naročanje, določba 1. člena pravno ni potrebna. Je pa vsebinski cilj te določbe smiseln in jo ob razlagi, kot je k temu členu podana v tem mnenju, vlada podpira.

 

- 2. člen predloga zakona: Slovenski državni holding in njegove odvisne družbe so po predlogu zakona zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in morajo vsakomur omogočiti prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja. Ta obveznost pa ne velja za družbe, v katerih ima slovenski državni holding kapitalsko naložbo, v kolikor takšna družba ni zavezanec za informacije javnega značaja po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Predlagatelji kot utemeljitev svojega predloga navajajo, da bo z omogočenim dostopom do informacij javnega značaja zagotovljeno transparentno delovanje Slovenskega državnega holdinga in njegovih odvisnih družb.

 

Vlada je mnenja, da je določba, s katero bi SDH določili kot zavezanca v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, neprimerna in nepotrebna. Obstoječa določba v ZSDH, ki določa, da SDH razkriva javnosti informacije, ki so pomembne za njegovo poslovanje, kot velja za javne delniške družbe, povsem zadostuje za transparentno delovanje SDH, vsaka dodatna obveznost razkrivanja podatkov pa bi bila za družbo preveč obremenjujoča, zlasti če bo SDH dnevno morala posredovati podatke o postopkih, ki so še v teku, kar bi tudi pomenilo nevarnost za neuspešno ali ne najbolj optimalno dokončanje določenih postopkov upravljanja z naložbami. SDH pa bo enako kot javne delniške družbe obveščala javnost preko javnega informacijskega portala Ljubljanske borze (SEOnet) o informacijah, ki so pomembne za poslovanje družbe. Upoštevajoč pravila, kaj se mora objaviti na SEOnet, bo morala SDH tako javno objavljati informacije o vseh poslovnih in drugih dogodkih, ki so pomembni za njeno poslovanje, kot so npr. informacije o skupščini, izdaji novih vrednostnih papirjev, sklenitvah pomembnih pogodb, pomembnih pravnih postopkih, itd..).

 

Vlada dodatno pojasnjuje, da zakon vsebuje še druge določbe, ki pripomorejo k transparentnemu ter odgovornemu upravljanju z državnim premoženjem, med drugim tudi nadzor s strani Računskega sodišča, ki se zdi vladi smiseln. Vlada zaradi vsega navedenega 2. člena predloga novele ne podpira.

 

- 3. člen predloga zakona: Predlagana je spremenjena sestava nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, in sicer trije člani se izvolijo na predlog Vlade Republike Slovenije, štirje na predlog Državnega zbora Republike Slovenije, od katerih dva predlaga koalicija in dva opozicija, eden na predlog Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ in en član na predlog Ekonomsko socialnega sveta. Po mnenju predlagateljev je sestava nadzornega sveta pomembna z vidika transparentnosti delovanja, poslovanja in razpolaganja z državnim premoženje, pomembno je tudi, da imata tako koalicija kot opozicija bolj uravnoteženo vlogo pri predlaganju članov nadzornega sveta, najbolj pomembno pa je, da bo izbira kandidatov temeljila na njihovi strokovnosti in izkušnjah.

Vlada 3. člena predloga novele ne podpira. Vlada je mnenja, da je ključno, da se v nadzorni svet imenujejo zaupanja vredni strokovno usposobljeni kandidati  z vrhunskimi kompetencami. Bistveno je, da je nadzorni svet  sestavljen tako, da člani kot celota pokrijejo vsa najpomembnejša področja upravljanja – korporativne finance, revizijo, prestrukturiranje podjetij,.... Dodatno vlada pojasnjuje, da predlog 3. člena tudi časovno ne sovpada z dejansko situacijo. Trenutno so namreč  v teku postopki predlaganja kandidatov za člane nadzornega sveta. Tako je tudi z vidika najbolj optimalnega upravljanja s premoženjem države neprimerno, da se v bližnji prihodnosti zaradi novele ZSDH nadzorni svet na novo preoblikuje. Za doseganje cilja neodvisnosti nadzornikov ter nevmešavanja politike v njihovo delo so po mnenju vlade bistvene določbe veljavnega ZSDH, na podlagi katerih bodo člani nadzornega sveta izvoljeni za obdobje petih let, poleg tega pa bo štirim članom, ki so bili imenovani v prvi nadzorni svet, že po 30 mesecih po sistemu žreba prenehal mandat, kar bo zagotovilo rotacijo v nadzornem svetu in tako pripomoglo delovanju nadzornega sveta SDH, ki ne bo podvrženo političnemu vmešavanju, saj dolžina mandata članov nadzornega sveta ne bo enaka dolžini mandata Državnega zbora.

 

- 4. člen predloga zakona: Glede na to, da s prenosom državnega premoženja na Slovenski državni holding, Državni zbor ne bo več odločal o zagotavljanju proračunskih sredstev za dokapitalizacije, predlog tega člena podrobneje predpisuje pravila v primeru povečanja osnovnega kapitala v gospodarski družbi v kateri ima Slovenski državni holding kapitalsko naložbo in v primeru pridobivanja kapitalske naložbe v višini, ki presega 5 milijonov evrov ali predstavlja več kot 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. O teh povečanjih odloča nadzorni svet soglasno, če pa nadzorni svet odločitve ne sprejme soglasno, o povečanju osnovnega kapitala v gospodarski družbi ali o pridobitvi kapitalske naložbe v višini, ki presega 5 milijonov evrov, v sedmih dneh od prejema predloga odloči pristojno delovno telo Državnega zbora.

Vlada 4. člena predloga zakona ne podpira. Vlada je mnenja, da povsem zadostuje, če nadzorni svet odloči o dokapitalizaciji, ne da bi to odločitev sprejel soglasno. Vlada je mnenja, da bi takšna določba v praksi lahko otežila učinkovito upravljanje naložb in lahko v skrajni fazi tudi ogrozila pravočasno izvedbo nujnih ukrepov dokapitalizacije. Vlada je mnenja, da ni bojazni, da Državni zbor ne bi bil seznanjen z novimi ukrepi dokapitalizacij, kot navaja predlagatelj, saj bodo take seznanitve, kot omenjeno predhodno, tudi del transparentnega obveščanja o vseh pomembnih dogodkih.

 

- 5. člen predloga zakona: Predlog zakona predvideva, da Računsko sodišče Republike Slovenije izvaja revizijo izkazov in poslovanja Slovenskega državnega holdinga in njegovih odvisnih družb, revizijsko poročilo pa mora Računsko sodišče predložiti Državnemu zboru. Vendar pa to ne velja za tiste družbe, v katerih ima Slovenski državni holding kapitalsko naložbo in ki ne sodi pod revizijsko pristojnost Računskega sodišča, kot jo opredeljuje Zakon o Računskem sodišču. Predlagatelji so mnenja, da bo na ta način zagotovljeno transparentno upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem, kar povečuje zaupanje javnosti glede upravljanja državnega premoženja pod okriljem Slovenskega državnega holdinga in njegovih odvisnih družb. Vlada se strinja s predlogom 5. člena.

 

Vlada glede navedbe predlagatelja predloga zakona, da je bila tematika, ki je predmet novele že usklajevana s pristojnim ministrstvom pojasnjuje, da dogovor o tej vsebini na vladi ni bil ne potrjen, ne razpravljan, prav tako ne v okviru koalicije. Postopki dogovarjanja glede rešitev, ki so predmet te novele so bili namreč opravljeni v kontekstu morebitnega umika referendumske pobude zoper ZSDH. Glede na to, da je v vmesnem času Ustavno sodišče odločilo, da referendum ni dopusten, so postali omenjeni dogovori brezpredmetni.

 

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI