Skoči na vsebino

SKUPINA SVETOVNE BANKE

Skupina Svetovne banke

http://www.worldbank.org



Institucije znotraj skupine Svetovne banke

Svetovna banka (angl. World Bank) je bila ustanovljena v Bretton Woodsu v ZDA, leta 1944, z namenom, da promovira dolgoročno gospodarsko rast. Z razvojem se je dejavnost Svetovne banke širila, zato so bile ustanovljene dodatne specializirane institucije. Skupino Svetovne banke s sedežem v Washingtonu tako danes sestavljajo:

  • Mednarodna banka za obnovo in razvoj (MBOR oziroma angl. IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) je največja posojilodajalka za države v razvoju in hkrati največja zbirateljica finančnih sredstev iz različnih finančnih virov, katerih večino si izposodi na mednarodnih kapitalskih trgih. Lastnice IBRD so države članice (trenutno jih je 188), ki prispevajo sredstva v njen kapital, na podlagi katerega je določena tudi glasovalna moč posamezne članice. Države, ki želijo pridobiti posojilo IBRD, morajo izpolniti določene pogoje, še pred tem pa morajo biti sprejete v članstvo pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS oz. angl. IMF – International Monetary Fund), ki je t.i. sestrska organizacija Svetovne banke;
  • Mednarodno združenje za razvoj (MZR oziroma angl. IDA - International Development Association) je bilo ustanovljeno leta 1960 z namenom, da pomaga pri zagotavljanju pomoči najrevnejšim državam, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev posojila IBRD. Za te države IDA zagotavlja svetovanje in praktično brezobrestna posojila z rokom dospelosti do 40 let ter do desetletnim odlogom začetka odplačevanja;
  • Mednarodna finančna korporacija (angl. IFC - International Finance Corporation) je bila ustanovljena leta 1956. Njeno poslanstvo je zagotavljanje pomoči pri financiranju projektov zasebnega sektorja v državah v razvoju, ter pomoč tem subjektom pri pridobivanju sredstev na mednarodnih finančnih trgih. Poleg tega IFC nudi tudi tehnično pomoč za podjetja in vlade. Projekti, ki jih pripravljajo  gospodarske družbe v Sloveniji, so še vedno upravičeni do financiranja s strani IFC, če gre za projekte, ki so regijskega značaja  (zlasti v regiji Jugovzhodne Evrope), obenem pa lahko slovenska podjetja na ta način pridobijo tudi dodatna sredstva ali vložke v lastniški kapital za sofinanciranje projektov, ki jih izvajajo v državah v razvoju;
  • Mednarodna agencija za zavarovanje investicij (angl. MIGA - Multilateral Investment Guarantee Agency) je bila ustanovljena leta 1988 z namenom, da pomaga državam v razvoju pritegniti dodatne tuje investicije tako, da potencialnim investitorjem (lahko tudi iz RS) zagotavlja zavarovanje oziroma garancijo za politična tveganja. Takšna tveganja se nanašajo npr. na vojno, politične nemire, spremembe deviznega tečaja ipd.
  • Mednarodni center za reševanje sporov iz investicij (angl. - ICSID - International Centre for Settlement of Investment Disputes) je bil ustanovljen leta 1966 s sklenitvijo mednarodne konvencije o poravnavi sporov iz investicij. Namen te neodvisne institucije je arbitražno in konciliacijsko reševanje sporov med tujimi investitorji in vladami držav članic.

Poslanstvo skupine Svetovne banke

Poslanstvo skupine Svetovne banke je osredotočeno na odpravo revščine v svetu. Skupina Svetovne banke je največji vir razvojne pomoči na svetu (v fiskalnem letu 2014 so bila preko IBRD in IDA  državam članicam odobrena posojila v višini 040,8 milijard USD).

 

Svetovna banka pri financiranju uporablja različne finančne vire, pomembno prednost te banke pa predstavlja tudi širok spekter znanja, ki ga zagotavlja visoko usposobljeni strokovni kader. Informacije o možnostih zaposlitve v okviru Svetovne banke, ki ima trenutno okoli 12.000 zaposlenih, so objavljene na spletnih straneh Svetovne banke

 

Članice Svetovne banke se v grobem delijo na dve skupini: v prvi so države prejemnice posojil, v drugi pa tiste, ki posojil ne potrebujejo več in se uvrščajo med  države donatorke. V prvi skupini so predvsem države v razvoju in države v tranziciji. Te imajo možnost Svetovno banko prositi za posojilo, donacijo, tehnično pomoč, nasvete pri vodenju politik in garancije. V drugi skupini pa so razvite države, ki v Svetovno banko vplačujejo donatorska sredstva (vse države vplačujejo kapital), ne morejo pa od Banke pridobiti posojil. Kljub temu pa te države lahko še vedno zaprosijo za sicer plačljivo tehnično (svetovalno) pomoč pri reševanju specifičnih problemov ali prilagajanju domačih zakonskih okvirjev. Svetovna banka zagotavlja sredstva za vlaganja v človeški kapital, infrastrukturne in okoljevarstvene projekte ter nudi pomoč državam pri spodbujanju in zagotavljanju osnovnih pogojev za privabljanje tujih investicij. K slednjemu prispevajo zlasti garancije, ki jih zagotavlja Mednarodna agencija za zavarovanje investicij za zmanjševanje političnih tveganj tujim investitorjem.

 

Svetovna banka ponuja tudi priložnosti za podjetja iz Republike Slovenije, da sodelujejo na  njenih javnih natečajih za nabavo materiala ali  izvedbo projektov, financiranih s strani Svetovne banke v državah v razvoju. Lahko izkoristijo priložnosti za sofinanciranje projektov v Sloveniji ali v državah v razvoju preko IFC ali pridobitev garancij s strani MIGA.

 

Skladno z zaključki mednarodne konference, ki je potekala marca 2002 v Monterreyu, glede proučitve možnosti za povečanje vloge držav v razvoju in tranzicijskih držav pri upravljanju obeh brettonwoodskih institucij (skupina Svetovne banke in Mednarodni denarni sklad), je bil oktobra 2008 sprejet prvi sveženj ukrepov za povečanje vloge držav v razvoju in tranzicijskih držav ter revnih držav pri upravljanju Svetovne banke (t.i. Voice Reform), ki je vseboval  povečanje osnovnih glasov v IBRD, dodelitev (alokacijo) dodatnih glasovalnih deležev tistim državam članicam, katerih glasovalna moč bi se zaradi povečanja osnovnih glasov relativno zmanjšala in dodelitev dodatnega 25. sedeža v okviru Odbora izvršnih direktorjev IBRD za države Podsaharske Afrike.

 

Vendar navedeni ukrepi, ki jih je Odbor guvernerjev IBRD potrdil januarja 2009, niso zadostili zahtevam držav v razvoju in tranzicijskih držav ter pričakovanjem revnih držav glede povečanja njihove vloge v Svetovni banki, zato je Razvojni odbor Svetovne banke na zasedanju 25. aprila 2010 odobril prerazporeditev glasovalnih pravic s selektivnim povečanjem kapitala IBRD in IFC ter sprejel zavezo, da se bo pri izboru kadrov (vključno z imenovanjem predsednika Svetovne banke) bolje odražalo globalno poslanstvo Banke.

 

Hkrati z navedenimi odločitvami je Razvojni odbor Svetovne banke aprila 2010 odobril tudi splošno povečanje kapitala IBRD v višini 58,4 milijarde USD z namenom, da se  ji zagotovi stabilen finančni položaj v srednjeročnem obdobju, ko se zaradi posledic globalne finančne in gospodarske krize povečuje povpraševanje po njenih posojilih. 

Sodelovanje Slovenije in Svetovne banke

Slovenija je postala članica Svetovne banke na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodni agenciji za zavarovanje investicij 25. februarja 1993. Skladno s 6. členom zakona je minister za finance guverner Republike Slovenije v MBOR, IFC, MZR in MIGA.  Slovenija na podlagi veljavnega konstituenčnega sporazuma v Svetovni banki, ki je bil sklenjen 10. oktobra, sodeluje v okviru t.i. »belgijske« konstituence, v kateri sodelujejo Avstrija, Belgija, Belorusija, Češka, Kosovo, Madžarska, Luksemburg, Slovenija, Slovaška in Turčija. Skladno s sporazumom Sloveniji v pisarni pripada mesto svetovalca za obdobje od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2022.

Konstituenco skladno s sporazumom prve štiri leta (od novembra 2014 do oktobra 2018) vodi belgijski izvršni direktor (g. Franciscus Godts),  novembra 2018 bo vodenje prevzel avstrijski izvršni direktor, katerega mandat se bo iztekel v oktobru 2020, od novembra 2020 do oktobra 2024 pa bo funkcijo izvršnega direktorja opravljal turški izvršni direktor.

 

 

Osnovno vodilo za sodelovanje Slovenije s Svetovno banko v obdobju prehoda je predstavljala Strategija CAS (Country Assistance Strategy – v nadaljevanju Strategija), ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 1997. Slovenija kot država v tranziciji je v okviru Strategije poleg obsežne tehnične pomoči na različnih področjih v letih 1999 in 2000 pri Svetovni banki najela tudi dve posojili: prvega za projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin v višini 14,05 milijonov EUR, ki je bil uspešno zaključen junija 2005 in drugega za Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji v višini 9 milijonov EUR, ki se je zaključil junija 2004. Slednji je bil namenjen uvedbi enotnega zdravstveno informacijskega sistema, s katerim naj bi se omogočilo boljše odločanje managementa na vseh ravneh sistema zdravstvenega varstva, vključno z opredeljevanjem prioritet in načrtovanjem.

 

Leta 2004 je Slovenija zaradi dosežene stopnje razvitosti (skladno s kriteriji Svetovne banke se Slovenija uvršča med države višjega dohodkovnega razreda), prešla oziroma graduirala iz skupine držav prejemnic posojil v skupino razvitih držav donatork. Sprememba statusa v okviru Svetovne banke državi sicer prinaša določene prednosti na mednarodnih finančnih trgih (lažji dostop do virov na mednarodnih trgih, višja boniteta države, ugodnejše zadolževanje ipd.), so pa z njo povezane tudi določene obveznosti, saj se od Slovenije pričakuje, da bo sodelovala v prizadevanjih za odpravo revščine v svetu. Slovenija se je tudi ob vstopu v Evropsko unijo zavezala, da bo aktivna udeleženka v procesih za zagotavljanje mednarodne  razvojne pomoči,  ki jih razvite države izvajajo s pomočjo različnih inštrumentov (več o sodelovanju Slovenije s skladi Svetovne banke za razvojno pomoč: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodni_financni_odnosi/razvojna_pomoc/).

 

V povezavi s prizadevanji držav v razvoju in tranzicijskih držav za okrepitev njihove vloge pri odločanju v Svetovni banki je Slovenija, skladno z odločitvami, ki jih je Razvojnegi odbor sprejel aprila 2010, iz naslova selektivnega povečanja kapitala MBOR pridobila dodatnih 88 glasovalnih deležev v skupni vrednosti 10,6 milijonov USD. 6 % teh glasovalnih deležev v vrednosti 636.952,80 USD, ki jih je bilo potrebno vplačati v denarju, je Slovenija vplačala v letu 2013.  

 

Poleg tega Slovenija kot članica MBOR sodeluje tudi pri splošnem povečanju njenega kapitala,  pri katerem ji skladno z dosedanjim deležem v kapitalu MBOR (t.j. 0,10 %) pripada dodatnih 360 glasovalnih deležev v  skupni vrednosti 43.428.600 USD. Glede na to, da je potrebno 6 % vrednosti glasovalnih deležev vplačati v denarju, Slovenija zanje v letih od 2013 do 2016  vplačuje sredstva v višini 2.605.716,00 USD.

Sodelovanje Slovenije in Mednarodne finančne korporacije (IFC)

Slovenija je postala članica IFC leta 1993 na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodni agenciji za zavarovanje investicij (Ur. list RS št. 10/93). 3. člen, oddelek 3 (ii) Statuta IFC določa, da IFC ne sme izvajati financiranja na ozemlju katerekoli njene članice, če le-ta takšnemu financiranju nasprotuje, v nobenem primeru pa projekti ne predvidevajo finančnih posledic za proračun Republike Slovenije.

 

Glede na razmeroma neugodne ekonomske razmere v Evropi in Centralni Aziji je IFC pomoč podjetjem iz te regije uvrstil med svoje prednostne naloge. Strategija IFC za podjetniški sektor te regije tako predvideva podporo konkurenčnim lokalnim podjetjem, ki imajo izvozni potencial in trdne poslovne temelje, s poudarkom na tistih subjektih, ki imajo možnost, da se razvijejo v vodilna podjetja v njihovem okolju. Hkrati želi IFC podpreti strateške neposredne tuje investicije, ki spodbujajo podjetja, da razširijo poslovanje tudi v druge države Zahodnega Balkana, pri čemer je podpora razvoju prehrambene industrije uvrščena tudi v strateški načrt Svetovne banke in IFC za obdobje 2012 – 2014.

  • Aktualni projekti IFC v Sloveniji

 

1. Dokapitalizacija in prestrukturiranje finančnega dolga Gorenje d.d.

IFC je 4. maja 2010 zaprosil Vlado Republike Slovenije, da ga obvesti, v kolikor nasprotuje načrtovanemu projektu dokapitalizacije Gorenja d.d. v višini 25 milijonov EUR ter posojilu Mednarodne finančne korporacije v višini 150 milijonov EUR.

Posojilo IFC v višini 150 milijonov EUR, namenjeno za prestrukturiranje finančnega dolga, Gorenju d.d. omogoča refinanciranje dolgov, s čimer se podaljša ročnost le-teh ter program odplačil. Skupaj s sredstvi je IFC ponudil družbi Gorenje d.d. tudi tehnično pomoč, katere namen je zagotavljanje večje učinkovitosti v poslovnih procesih ter izkoriščanju priložnosti za povečanje energetske učinkovitosti ter uvajanje obnovljivih virov energije. Sprejeti angažma IFC je pomembno prispeval k utrditvi in nadaljnji rasti poslovanja družbe Gorenje d.d., ki s svojimi proizvodnimi kapacitetami v Velenju (Slovenija), Valjevem in Stari Pazovi (Srbija) ter v Mora Moravia (na Češkem) predstavljajo pomemben generator zaposlovanja.

 

 

2. Projekt dokapitalizacije Triglav INT, holdinška družba, d. d.

21. novembra 2011 je IFC uradno zaprosil Vlado Republike Slovenije za soglasje k načrtovanemu projektu dokapitalizacije Triglav INT, Holdinška družba, d.d., v višini do 25 milijonov EUR, ki bi mu v tej družbi zagotovila lastniški delež do višine 20 % minus ena delnica, vendar dokapitalizacija v končni fazi ni bila realizirana.

 

3. Refinanciranje dolgov Droge Kolinske d. d.

IFC je konec oktobra 2012 predlagal investicijo v družbo Atlantic Grupa d. d. v višini 383 milijonov USD, od katerih bo 187 milijonov USD namenjenih za refinanciranje dolgov družbe Droga Kolinska d.d., ki ima sedež v Sloveniji.

Skupina Atlantic Grupa d.d. je ena vodilnih prehrambenih družb v regiji s prepoznavnimi blagovnimi znamkami, kot so Argeta, Barcaffe, Cedevita, Grand Kafa, Najlepše Želje, Smoki in druge. Novembra 2010 je sestavni del skupine Atlantic Grupe kot peta divizija skupine postala tudi Droga Kolinska, ki je eno izmed največjih podjetij s področja prehrambene industrije v regiji.

Zaradi dolgoročnih obveznosti, ki izhajajo iz nakupa Droge Kolinske, katere prevzemna cena je znašala 495 milijonov USD, se je finančni položaj Atlantic Grupe poslabšal, predvsem zaradi povečanih dolgov, kar je ob zaostrenih pogojih za pridobitev dolgoročnih finančnih sredstev na domačih finančnih trgih povzročilo, da je Atlantic Grupa poslovno leto 2011 zaključila z visokimi obveznostmi do upnikov ter posledično precejšnjim tveganjem za nelikvidnost.

Investicija IFC je bila  razdeljena na dva dela, od katerih je bil prvi v višini do 351 milijonov USD namenjen za refinanciranje obveznosti družb v Sloveniji (za refinanciranje dolgov Droge Kolinske je bilo namenjeno 187 milijonov USD), v Srbiji (za refinanciranje dolgov Grand Prom d.o.o. je bilo namenjeno 79 milijonov USD) in na Hrvaškem (za refinanciranje dolgov družbe Atlantic Trade je bilo namenjeno 118 milijonov USD), medtem ko so bila preostala sredstva v višini 32 milijonov USD namenjena prestrukturiranju bilance Atlantic Grupe in okrepitvi njenih obratnih sredstev.

S to investicijo  je bila zagotovljena podpora nadaljnji rasti Atlantic Grupe v regiji, v kateri naj bi prevzela vodilno vlogo konglomerata s proizvodnjo prehrambenih izdelkov in pijače pod lastno blagovno znamko.