Skoči na vsebino

NORDIJSKA INVESTICIJSKA BANKA

Delovanje Nordijske investicijske banke

NIB je banka s sedežem v Helsinkih, ki jo je leta 1975 ustanovile Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska, v začetku leta 2005 pa so se jim kot članice pridružile še Estonija, Latvija in Litva. Skladno z ugotovitvijo, da je za napredek njihovih gospodarstev bistvenega pomena tudi gospodarski in splošen družbeni razvoj držav Srednje in Vzhodne Evrope, je začela NIB sodelovati tudi s temi državami (podpisani so okvirni sporazumi s ČeškoMadžarsko, Poljsko, Romunijo, Rusijo, Slovaško in Slovenijo).

 

NIB ima status mednarodne finančne organizacije, zato lahko sodeluje tudi pri projektih izven nordijskih držav. NIB sicer sodeluje predvsem pri financiranju projektov, pri katerih sodelujejo podjetja iz nordijskih držav, ali projektov za katere ima ena ali več nordijskih držav, lastnic banke, poseben interes. V določenih primerih je financiranje projekta možno tudi brez državne garancije, če tako presodi banka. Pomembno je, da se iz krediov lahko pokrivajo tudi stroški projekta samega (npr. priprave projektne dokumentacije). V Sloveniji želi NIB sodelovati zlasti na področju financiranja projektov izgradnje infrastrukture, projektov za zaščito okolja ter ostalih komunalnih, energetskih, transportnih, telekomunikacijskih in industrijskih projektov. Na omenjenih področjih so namreč podjetja iz nordijskih držav med vodilnimi v svetu, zato bi lahko uspešno sodelovala s slovenskimi zasebnimi in javnimi podjetji.

 

Sodelovanje Slovenije in Nordijske investicijske banke

Republika Slovenija ni članica Nordijske investicijske banke, ima pa sklenjen sporazum o poslovnem sodelovanju, ki se je začel uporabljati 24. 6. 2001,

 

Pobuda za vzpostavitev pravnega okvira za finančno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Nordijsko investicijsko banko je bila dana v letu 1998 na predlog Nordijske investicijske banke in ob podpori različnih pravnih subjektov iz Slovenije, ki sodelujejo s podjetji iz nordijskih držav. 

Sporazum omogoča Nordijski investicijski banki (NIB), da financiraj oziroma sofinancira projekte, ki jih izvajajo subjekti javnega in zasebnega prava iz Republike Slovenije. Sporazum določa, da NIB financira le tiste projekte, ki so v interesu NIB in Slovenije. Nadalje opredeljuje splošna načela, ki NIB v Republiki Sloveniji dodeljujejo podoben status glede obdavčitve odplačil pri njej najetih posojil, kot tudi glede imunitet in uporabe prava, kot ga uživajo druge podobne mednarodne finančne institucije (Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka). Ker je višina posojil, ki jih odobri NIB, v razponu med 10 in 30 milijonov USD, sporazum opredeljuje, da banka projekte sofinancira skupaj z ostalimi domačimi in tujimi (javnimi in zasebnimi) finančnimi ustanovami.