Skoči na vsebino

MEDNARODNI DENARNI SKLAD

Mednarodni denarni sklad – International Monetary Fund (IMF)

http://www.imf.org

Splošno o mednarodnem denarnem skladu

Kot drugi del t.i. bretton-woodskih dvojčkov je bil v letu 1944 ustanovljen Mednarodni denarni sklad (angl. International Monetary Fund – IMF), katerega osnovno poslanstvo je ohranjanje stabilnosti svetovnega monetarnega sistema. Čeprav se skozi desetletja delovanja njegovo poslanstvo ni spremenilo, pa so se posodobili inštrumenti, s pomočjo katerih skuša Mednarodni denarni sklad (v nadaljevanju MDS) uresničiti zastavljeni cilj. Tako se aktivnosti MDS nanašajo zlasti na naslednja področja:

  • nadzor: MDS redno v vseh državah članicah izvaja t.i. posvetovanja po IV. členu statuta MDS, v okviru katerih države predstavijo različne politike, ki so pomembne za stabilnost njihovega gospodarstva, kot tudi za stabilnost in rast širšega svetovnega gospodarstva. V MDS velja načelo, da države članice javno objavijo vse podatke, ki bi utegnile zanimati finančne trge in širši poslovni svet. Skladno s tem načelom MDS javno objavlja poročila in priporočila, oblikovana po zaključku tovrstnih rednih posvetovanj,  ki so jih države dolžne upoštevati pri oblikovanju svojih politik;
  • finančna pomoč: MDS odobrava posojila tistim državam članicam, ki se znajdejo v finančnih težavah, s ciljem, da se podpre začrtano politiko in omogoči izvedba zastavljenih reform. Poleg številnih finančnih programov, ki omogočajo najetje posojila pri MDS (preko t.i. Stand-By Arrangement-ov, Flexible Credit Line, Precautionary and Liquidity Line, Rapid Financing Instrument, Extended Credit Facility, Standby Credit Facility, Rapid Credit Facility), je bil MDS v zadnjih letih intenzivno vključen v programe zagotavljanja nujne finančne pomoči za države, ki jih je po izbruhu finančne in gospodarske krize prizadela še dolžniška kriza (Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper, Ukrajina in druge); 
  • Poleg tega MDS izvaja tudi programe, ki so namenjeni odpravi revščine. Danes se namreč še vedno več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan, zato neenakost ni več zgolj socialni problem, ampak tudi problem, ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva. Zato so v ponudbi posojil MDS tudi ugodna posojila revnim državam, ki se črpajo iz t.i. Sklada za zmanjšanje revščine in rast (PRGT - Poverty Reduction and Growth Trust);
  • tehnična pomoč: Z namenom okrepitve kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti, ki so ključne za implementacijo učinkovitih makroekonomskih in strukturnih politik MDS ponuja svojim članicam tehnično pomoč (svetovanje) na področju vodenja fiskalne in monetarne politike.

Že ob finančnih krizah, ki so na prelomu tisočletja izbruhnile v Aziji, Mehiki, Braziliji in Rusiji je MDS pozornost usmeril v proučevanje vzrokov za njihov nastanek. Nujnost tovrstnih proučevanj ter usklajenega delovanja mednarodne skupnosti pa se je dodatno potrdila ob izbruhu globalne finančne in gospodarske krize v letu 2008, zato namerava MDS v prihodnje še okrepiti prizadevanja, da bi države članice sprejele ukrepe, ki bi v prihodnje pomagali takšne krize preprečiti oziroma v čim večji meri zajeziti. 

 

Ključna področja, ki jim je po mnenju MDS potrebno posvetiti posebno pozornost so:

  • devizne rezerve in zunanji dolg: Države lahko na tem področju postanejo hitro ranljive, zato je zelo pomembno, da to področje spremljajo ažurno in celovito. Pomembno je, da razpolagajo z zanesljivimi podatki, ki so mednarodno primerljivi. Zato je MDS na tem področju razvil več analitičnih kazalcev in priporočil (npr. Guidelines for Public Debt Management);
  • finančni sistem: MDS in Svetovna banka sta v letu 1999 začela vrsto posvetovanj s posameznimi državami, na podlagi katerih neodvisni strokovnjaki podajo celovito oceno trdnosti finančnega sistema v posamezni državi (FSAP – Financial Sector Assesment Program). Ocene FSAP so namenjene identifikaciji in odpravi šibkostim finančnega sektorja ter okrepitvi odpornosti posamezne države na makroekonomske šoke in negativne čezmejne vplive. Slovenija je bila tovrstnega pregleda na zadnje deležna spomladi leta 2012, ko je MDS opravil podrobnejšo analizo slovenskega finančnega sistema, pregled regulatornega in nadzornega okvira bank, zavarovalnic in trga vrednostnih papirjev ter analizo makrobonitetnega pristopa izvajanja nadzora. Na osnovi podanih priporočil je Banka Slovenije pripravila akcijski načrt iz področij mikro in makrobonitetnega nadzora za izvedbo priporočil FSAP. Akcijski načrt je bil jeseni 2012 predstavljen tudi predstavnikom Mednarodnega denarnega sklada v okviru rednega posvetovanja po členu IV statuta MDS. Končno poročilo o oceni stabilnosti finančnega sistema RS, vključno z oceno izpolnjevanja temeljnih načel, je MDS objavil decembra 2012. Glede na to, da v prvih desetih letih izvajanja tovrstnih ocen še niso bili pregledani finančni sistemi v vseh državah članicah MDS, je bil po izbruhu globalne finančne krize sklenjen načelen dogovor, da bo MDS le-tega prednostno izvajal v tistih državah, katerih finančni sistemi pomembno vplivajo na stabilnost svetovnega gospodarstva (večinoma gre za države članice t.i. skupine G 20).
  • tokovi kapitala: MDS pri svojem analitičnem delu posveča veliko pozornost tokovom kapitala (kako zagotoviti pravilno zaporedje ukrepov pri odpiranju domačega finančnega trga tujemu kapitalu) ter režimom deviznih tečajev (kateri je ustrezen glede na dane makroekonomske razmere);
  • standardi, kodeksi: Za dosego boljše preglednosti in lažje obvladljivosti je pomembno, da stvari potekajo v skladu s skupno dogovorjenimi pravili ter na podlagi primerljivih kategorij in standardov. Zato je MDS poleg že omenjenih kodeksov ravnanja na področju deviznih rezerv in javnega dolga oblikoval tudi Kodeksa o transparentnosti na fiskalnem ter monetarnem in finančnem področju (Code of Good Practices on Fiscal Transparency; Code of Good Practices on Transparency in Monetary and Financial Policies). Poleg tega pa MDS zbira in objavlja tudi t.i. Special Data Dissemination Standards (SDDS), v katerem so zbrani standardizirani podatki o zunanjem dolgu in deviznih rezervah.

Podobno kot v skupini Svetovne banke so tudi guvernerji  MDS v decembru 2010 sprejeli štirinajsti splošni pregled kvot in reformo upravljanja, katere cilj je bolj enakomerna porazdelitev glasovalne moči med države članice glede na njihovo vlogo v svetovnem gospodarstvu. Spremembo kvote je doslej potrdilo 159 držav članic (tudi Slovenija), katerih deleži predstavljajo 78,88 % kvote, vendar ta ne bo začela veljati dokler ne bo uveljavljena reforma Izvršnega odbora. Za uveljavitev slednje je zahtevana ustrezna sprememba statuta MDS, tako da bo reforma začela veljati šele z dnem, ko bo sprememba statuta sprejeta s strani 3/5 držav članic, ki imajo 85 % celotne glasovalne moči v MDS. Do 28. marca 2014 je spremembe statuta MDS v zvezi z reformo Izvršnega odbora v pravne rede implementiralo 144 držav (tudi Slovenija), katerih deleži predstavljajo 76,40 % celotne glasovalne moči.

dosegle dogovor o štirinajsti reviziji kvot MDS in reformo upravljanja, katere cilj je bolj enakomerna porazdelitev glasovalne moči med države članice glede na njihovo vlogo v svetovnem gospodarstvu.  Sprejeti reformi bosta začela veljati z dnem, ko bo MDS z uradnim obvestilom seznanil vse članice, da je bila sprememba statuta, ki je potrebna za uveljavitev reforme upravljanja, sprejeta s strani 3/5 držav članic, ki imajo 85 % celotne glasovalne moči v MDS. Z  uveljavitvijo reform se bo kvota MDS podvojila, hkrati pa bo opravljena tudi 6 % prerazdelitev glasovalne moči od nadproporcionalno zastopanih (razvitih) držav k podproporcionalno zastopanim (dinamičnim, hitro rastočim državam in državam v razvoju).

 

V zvezi z reformo upravljanja MDS je bil na sestanku ministrov G20 v oktobru 2010 v Koreji sprejet tudi sklep, po katerem bodo po novem vsi izvršni direktorji v MDS voljeni. To pomeni, da bo po  uveljavitvi reforme upravljanja odpravljeno imenovanje izvršnih direktorjev s strani največjih petih držav članic MDS. Odbor izvršnih direktorjev MDS bo do nadaljnjega sestavljalo 24 članov, število izvršnih direktorjev iz razvitih evropskih držav pa se bo zmanjšalo za 2.

 

Do maja 2015 je revizijo kvote potrdilo 164 držav članic (med njimi tudi Slovenija), katerih deleži predstavljajo 80,34 % kvote, vendar ta ne bo začela veljati dokler ne bo uveljavljena tudi reforma upravljanja. Za uveljavitev slednje je zahtevana ustrezna sprememba statuta MDS, ki bo začela veljati šele z dnem, ko bo reforma upravljanja sprejeta s strani 3/5 držav članic, ki imajo 85 % celotne glasovalne moči v MDS. Spremembe statuta MDS v zvezi z reformo upravljanja je doslej v svoj pravni red implementiralo 147 držav članic MDS (med njimi tudi Slovenija), katerih deleži predstavljajo 77,25 % celotne glasovalne moči v MDS.

Sodelovanje Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada

Republika Slovenija je postala polnopravna članica Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljevanju: MDS) 15. januarja 1993 na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu (Ur. list RS 2/93, 70/98 in 29/10, v nadaljevanju zakon).

 

Zakon v 8. členu določa, da Republiko Slovenijo v MDS predstavljata guverner Banke Slovenije kot guverner MDS, kot namestnik guvernerja MDS pa oseba, ki jo za ta namen pooblasti guverner Banke Slovenije.

 

Skladno z 2. členom zakona so dobila določila statuta MDS (Articles of Agreement) v Sloveniji status zakonskih določb. Na podlagi določil IV. člena statuta MDS redno nadzira izpolnjevanje statutarnih in drugih obveznosti svojih članic. Za izvedbo nadzora mora vsaka država članica zagotoviti MDS vse potrebne informacije.

 

Delež Slovenije v kvoti MDS znaša 0,115 %, po uveljavitvi štirinajste revizije kvot, ki je bila dogovorjena pa v letu 2010,  pa bo znašal 0,12 %.

 

Slovenija skladno s konstituenčnim sporazumom, sklenjenim na Dunaju julija 2012, v letih od 2012 – 2022 v MDS sodeluje v okviru t.i. srednje in vzhodnoevropskekonstituence, v kateri so poleg Slovenije zastopane še Avstrija, Belorusija, Češka, Kosovo, Madžarska, Slovaška in Turčija. 

 

Slovenija je bila vseskozi aktivna članica MDS, ki nikdar ni potrebovala njegove finančne pomoči. V obdobju tranzicije je bila za Slovenijo izjemnega pomena tehnična pomoč, ki ji jo je MDS nudil na področju reform javnih financ, predvsem pri izvedbi proračunske reforme in uvajanju enotnega zakladniškega računa. Poleg številnih misij, ki so jih opravili različni strokovnjaki MDS, je pri tem izjemno vlogo odigral g. Duncan Last, ki je pomembno prispeval k uvedbi ekonomske klasifikacije GFS, sodeloval pa je tudi pri reformi plačilnega prometa in uvajanju enotnega zakladniškega računa, kasneje pa tudi pri vsebinski zasnovi izobraževalnih programov Regionalne ustanove - Centra za razvoj financ, ki jo je Vlada RS ustanovila v letu 2001 z namenom zagotovitve institucionaliziranega prenosa znanja in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju reform javnih financ v Sloveniji, na druge države v regiji.

 

Vse od sprejema v članstvo MDS Slovenija sodeluje pri ocenjevanju skladnosti ravnanja države s statutom MDS na podlagi rednih posvetovanj z MDS po IV. členu Statuta. Zadnja tovrstna posvetovanja so potekala v Sloveniji med 2. in 12. decembrom 2014, ko so bile obravnavane širše teme, od vprašanj upravljanja javnih financ do institucionalnega in pravnega okvira za vodenje gospodarske politike. Na podlagi opravljenih pogovorov je misija pripravila zaključno poročilo, ki ga je 13. februarja 2015 obravnaval in potrdil Odbor izvršnih direktorjev MDS. Celotno besedilo poročila misije je objavljeno na:  http://www.imf.org/external/country/SVN/index.htm.

Med 8. in 10. junijem 2015 so bili predstavniki MDS v Sloveniji na krajšem posvetovalnem obisku (t.i. Staff Visit) predvsem na temo aktualnih gospodarskih gibanj in ukrepov, zadnjih dogajanj v finančnem in bančnem sektorju, prestrukturiranju podjetniškega sektorja, privatizacije, izvrševanja proračuna, koriščenja evropskih sredstev ter politike in strategije zadolževanja Slovenije.

 

Sodelovanje Slovenije pri zagotavljanju sredstev za delovanje MDS

Republika Slovenija se je v zaključkih zasedanja Evropskega sveta z dne 19. in 20. marca 2009 zavezala, da bo sodelovala pri zagotovitvi dodatnih sredstev za delovanje MDS, kot del skupnega odgovora EU na globalno finančno krizo. Skladno s to odločitvijo je bil v letu 2010 za ureditev ustrezne podlage za izvedbo tovrstnega sodelovanja pripravljen in sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o članstvu Republike Slovenije v MDS (Uradni list RS, št. 29/10), s katerim so bile urejene pristojnosti Banke Slovenije pri izvajanju nalog, povezanih s članstvom Republike Slovenije v MDS (1. člen); razdeljene obveznosti, ki jih imata do MDS Banka Slovenije in Republika Slovenija v skladu s 7. členom zakona; imenovanje namestnika guvernerja MDS (8. člen zakona) ter sklenitev sporazuma med Ministrstvom za finance in Banko Slovenije o načinu vodenja poslov in poravnavanja obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v MDS.

 

Na podlagi 7. člena veljavnega Zakona in skladno s sklepom Sveta Banke Slovenije z dne 3. 8. 2010 je Banka Slovenije z MDS dne 1. 9. 2010 podpisala sporazum o posojilu, ki opredeljuje pogoje, pod katerimi si MDS z namenom oblikovanja ustrezne finančne osnove za zagotovitev pomoči tistim državam članicam, ki se bodo znašle v plačilnobilančnih težavah, od Banke Slovenije lahko izposodi sredstva v višini do 280 milijonov EUR. Po tem sporazumu je MDS v letih 2010 do 2013 črpal posojila Banke Slovenije v višini 27,6 milijonov EUR. 1. aprila 2013 so skladno z odločitvijo Odbora izvršnih direktorjev MDS prenehala črpanja iz naslova tega posojilnega sporazuma. . MDS je Banki Slovenije iz naslova danih bilateralnih posojil do junija 2015 že poplačal sredstva v višini 30 milijonov EUR.

 

Ker pa je v letu 2011 kljub številnim ukrepom, ki so bili sprejeti na ravni EU (vključno z zavezo za ustanovitev stalnega Evropskega mehanizma za stabilnost - EMS), prišlo do poglabljanja finančne in gospodarske krize, zaradi katere so določene države članice evro območja zapadle še v dolžniške krize, je bil v začetku novembra 2011 na zasedanju skupine G20 v Cannesu oblikovan predlog za zagotovitev dodatnih sredstev MDS, ki bi okrepila njegovo sposobnost za zagotavljanje finančne pomoči vsem tistim članicam, ki jo potrebujejo.

 

Na osnovi dogovora skupine G20 so voditelji držav članic EU v okviru zasedanja Evropskega sveta  9. decembra 2011 sprejeli sklep o zagotovitvi dodatnih sredstev držav članic evro območja za  MDS v višini 150 milijard  EUR. Skladno z navedenim sklepom so finančni ministri članic evro območja 19. decembra 2011 dosegli dogovor, da se prispevki posameznih članic določijo na osnovi deležev kvote v MDS po reformi iz leta 2010. Po sprejetem dogovoru je delež za Slovenijo znašal 0,61 % celotnih dodatnih sredstev za MDS, kar predstavlja znesek do 910 milijonov EUR. Slovenija je tako v primerjavi s prvim bilateralnim sporazumom zagotovila nekoliko višji delež, predvsem zato, ker so bile pri preračunu prispevkov posameznih držav evrskega območja izvzete države, ki so bile vključene v programe pomoči MDS (Grčija, Irska in Portugalska).

Na podlagi t.i. drugega sporazuma o bilateralnem posojilu med Banko Slovenije in  MDS, ki velja od 28. oktobra 2013, si Mednarodni denarni sklad od Banke Slovenije lahko izposodi sredstva v višini do 910 milijonov EUR. Črpanja iz naslova tega sporazuma doslej niso bila realizirana, tudi zaradi dejstva, da ta sporazum predstavlja t.i. drugo obrambno linijo, ki jo MDS lahko aktivira šele po tem, ko bi skupna razpoložljiva sredstva MDS iz naslova kvote in ločenega posojilnega mehanizma, t.i. »New Arrangement to Borrow« - NAB padla pod prag 100 milijard SDR.